Papež z zaporniki
Papež: Tretjo svetovno vojno po koščkih bomo premagali z usmiljenjem
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
V Rimu se danes končuje tridnevna konferenca o nenasilju in miru. Papež Frančišek je v sporočilu udeležencem poudaril, da je pot za reševanje tretje svetovne vojne, ki se dogaja po koščkih, v srečanju med ljudmi, spravi med narodi in prizadevanju za pravičnost. Opozoril je tudi na pomembno vlogo solidarnosti in odpravo brezbrižnosti ter seveda usmiljenje. V sporočilu pa je obnovil še svoj poziv k odpravi smrtne kazni, možnosti pomilostitve in reviziji mednarodnega dolga revnih držav. Konferenco sta pripravila Papeški svet za pravičnost in mir ter gibanje Pax Christi, in sicer na temo Nenasilje in pravičen mir: prispevek h katoliškemu razumevanju in zavzemanju za nenasilje.
Realizirati pravičnost
Da bi našli rešitve na posebno in strašno »svetovno vojno po koščkih«, ki jo danes posredno ali neposredno živi velik del človeštva, je po papeževih besedah treba odkriti vzroke, ki so v prejšnjem stoletju »otroke civilizacije, v veliki meri še vedno krščanske«, spodbudile k ustanovitvi gibanja Pax Christi in Papeškega sveta za pravičnost in mir. Za mir si je treba prizadevati prek srečanj med konkretnimi osebami ter prek sprave med narodi in skupinami, ki so si nasprotni v ideoloških stališčih. Zavzemati se je treba za uresničitev »pravičnosti, za katero osebe, družine, narodi in države čutijo, da imajo do nje pravico na družbeni, politični in ekonomski ravni«. Poleg diplomacije je treba uporabiti vsa najustreznejša sredstva, da bi se konkretiziralo hrepenenje današnjega človeka po pravičnosti in miru. Tudi razprava o nenasilju, predvsem o aktivnem nenasilju, po papeževih besedah predstavlja nujen in pozitiven prispevek.
Odpraviti vojno
Temeljna predpostavka je, da je končni cilj, ki sta ga človeška oseba in skupnost najbolj vredna, »odprava vojne«. Papež je spomnil, da se je edina obsodba, ki jo je izrekel drugi vatikanski koncil, nanašala ravno na vojno. A ko so se izkoristile že vse možnosti za miren dogovor, se državam ne sme zanikati pravice do legitimne obrambe. Na drugem mestu je Frančišek izpostavil, da se »konflikta ne sme ignorirati ali prikrivati«. Samo tako, da se konflikt sprejme, se ga lahko reši in preoblikuje v povezovalni obroč novega procesa, ki ga udejanjajo delavci za mir.
Druge sprejemati kot brate in sestre
»Kot kristjani vemo,« je v nadaljevanju sporočila poudaril papež, »da samo s sprejemanjem svojih bližnjih kot bratov in sester, lahko presežemo vojne in konfliktnost.« Cerkev se nikoli ne utrudi ponavljati, da to ne velja samo na individualni ravni, ampak prav tako na ravni narodov in držav, tako da mednarodno skupnost imenuje »družina narodov«. Velika ovira, ki jo je treba odpraviti, da bi uresničili bratstvo znotraj te družine narodov, je po papeževih besedah »zid brezbrižnosti«. Ta je postavljen tako med posamezniki kot v naravnem okolju, njegove posledice pa so pogosto uničujoče v smislu varnosti in socialnega miru. »Zavzetost za preseganje brezbrižnosti pa bo imelo uspeh samo, če bomo posnemali Očeta in bomo zmožni uporabiti usmiljenje,« je poudaril papež Frančišek. To usmiljenje najde svoj »politični izraz« v solidarnosti, kajti solidarnost predstavlja moralno in družbeno držo.
Delo za mir je pomembno
V današnjem svetu je naloga tistih, ki delajo za mir s tem, ko živijo nenasilje, pomembna. Ustvarjati mostove, boriti se proti strahu ter nadaljevati odprt in iskren dialog, predstavlja težavno pot. Biti v dialogu je namreč težko. Treba je biti pripravljen dajati in tudi sprejemati; ne izhajati iz predpostavke, da se drugi moti, ampak iz naših razlik, ter brez popuščanja iskati dobro vseh; na koncu pa najti dogovor in ga trdno ohranjati, je še zapisal sveti oče.
