Pevke Korenine pri Kulturnem društvu podeželskih žena Gornjega Posočja
Slovenija | 30.03.2016, 13:44
Na velikonočni ponedeljek smo v oddaji o ljudski glasbi gostili pevke Korenine pri Kulturnem društvu podeželskih žena Gornjega Posočja.
V studio radia Ognjišče smo na pogovor povabili Marijo Bončina, predsednico društva, Majdo Luznik, glasbeno vodjo in Bernardo Hrast. Skupina ljudskih pevk deluje od leta 2012. Nastala je iz želje po druženju in početju nekaj koristnega. Svetovalka za družino in dopolnilne dejavnosti Nova Gorica, na katero so se žene obrnile po pomoč, jim je poiskala glasbeno vodjo, gospo Majdo Luznik, ki je takrat odhajala v pokoj. Ponudbo je z veseljem sprejela in predlagala, da bi pele ljudske pesmi. Z naborom pevk ni bilo težav.
V skupini se druži kar 24 pevk iz Tolminske in Kobariške občine. Najmlajša je stara nekaj čez 30 let, najstarejša pa 75. Vaje imajo vsak torek dopoldan v Tolminu, takrat imajo namreč kmetice čas, so povedale. Nekatere pevke se vozijo na vaje tudi po 30 km, saj so vasi, od koder prihajajo zelo oddaljene. Gre za hribovito, odmaknjeno in nerazvito območje, s slabimi povezavami, a lepo naravo in dobrovoljnimi ljudmi. Nekaj služb je v Tolminu, sicer pa se na delo vozijo v Idrijo in Novo Gorico. Preživljajo se tudi s kmetijstvom; z živinorejo na Tolminskem in ovčjerejo na Bovškem. Se pa vedno bolj oživlja turistična dejavnost. Veliko je ekoloških in izletniških kmetij, pridelujejo in ponujajo sir Tolminc …
Sicer pa društvo Podeželskih žena Gornjega Posočja združuje 120 članic. So zelo aktivne. Poleg petja se udeležujejo različnih predavanj, ekskurzij, izobraževanj. Vsak oktober v Tolminu pripravijo kmečki praznik, začele so s prireditvijo Tolminski krožnik, ki vsebuje košček frike, nekaj ovčjih klobas in domačo zelenjavo.
Večina jih je pela le doma, zase, nekaj pa jih prihaja iz pevskih družin. Nekaj gradiva je prinesla vodja, kasneje pa so pesmi prinašale tudi ostale pevke. Triglasnega petja, ki je bilo tu razširjeno in je zašlo v pozabo, so se morale pevke naučit. Sicer na tem koncu prevladuje zborovska glasba. Ljudje so se zaradi narodnega ohranjanja združevali v zborih. Ljudska pesem pa je bila porinjena v ozadje. A po hribih se je še ohranila.
Ime Korenine so si nadele, ker pravijo, da to predstavlja izvor ljudskega petja. Nastopajo v kostumih iz prejšnjega stoletja, ki so si jih sešile po nasvetu kustosinje iz Tolminskega muzeja. Udeležujejo se srečanj pevcev in godcev, veliko pa nastopajo v domači okolici. Leta 2014 so izdale zgoščenko Na gori je moj dom, na kateri so zbrale vsebinsko raznolike pesmi, ki prikazuje življenje človeka v njihovih krajih. Nekaj smo jih strnili v enourno oddajo.
