AVDIO/FOTO: Migrantska kriza v Grčiji, Makedoniji in Srbiji
Svet | 11.03.2016, 15:59 Petra Stopar
Pogled na dogajanje te zelo prizadene, ne glede na to, česa vsega si navajen kot dolgoletni humanitarni delavec, je o razmerah v kraju Idomeni, kjer je ob zaprtju balkanske migracijske poti obtičalo več tisoč migrantov, povedal sodelavec srbske Karitas Miodrag Živković.
Vnovična uveljavitev schengna na slovensko-hrvaški meji je povzročila učinek domin v državah južneje od Hrvaške vse do makedonsko-grške meje, ki je zaprta. Zaradi tega je v Grčiji obtičalo na deset tisoče ljudi, predvsem na grško-makedonskem prehodu v Idomeniju, prav tako v Makedoniji in Srbiji. Zaradi slabih razmer v Idomeniju je v zadnjih urah to območje zapustilo več kot 800 prebežnikov. Migrante namreč obveščajo, da je balkanska pot dokončno zaprta. Ob tem jim svetujejo, naj se preselijo v sprejemne centre v notranjosti države, ki jih Grčija že pospešeno gradi.
Kot je v pogovoru za naš radio povedal koordinator Karitas Srbije Miodrag Živković, ki je bil v teh dneh v sklopu priprave humanitarnega odziva tako v Grčiji, kot v Makedoniji in Srbiji, je najhuje prav v Idomeniju: „Ko človek vidi stanje na tem nezakonitem mejnem prehodu, je kar prizadet, ne glede na to, kako dolgo že deluje na humanitarnem področju. Območje je prepolno majhnih šotorov, ki jih je večina migrantov ali dobila od Združenih narodov ali jih je kupila za trideset evrov. Ti šotori so zelo slabe kakovosti, saj so namenjeni za vedritev na prireditvah, so enoslojni in v dežju ne zdržijo več kot uro ali dve. Vsi ti šotori so mokri in ljudje jih skušajo posušiti, istočasno pa stojijo na obdelovalni zemlji, brez trdne podlage, tako da so pogoji res težki. Tam smo videli še dva kombija grškega ministrstva za zdravje, ki sta nudila zdravila in osnovno medicinsko pomoč, bilo je veliko grških prostovoljcev, ki so delili pomoč humanitarnih organizacij, a zalog ni dovolj za vse. Tam je od 13.000 do 14.000 ljudi, od tega je 40 odstotkov otrok v starosti od 14 do 15 let, vrste, v katerih čakajo za krožnik juhe, pa so dolge tudi sto metrov.“
Veliko boljše razmere so po njegovih besedah na makedonski strani meje z Grčijo. Ob mejnem prehodu Gevgelija je sprejemni center trenutno prazen, „morda je vsega skupaj 50 migrantov“. Bližnji tabor pa je zelo dobro organiziran, prostovoljci Karitas v sodelovanju z drugimi delijo tople obroke in vso drugo potrebno pomoč.
„Malo težje je v Tabanovcih, na makedonski strani meje s Srbijo, kjer je skupina približno 400 migrantov, ki nimajo dovoljenja za vstop v Srbijo. Nastanili so se neposredno ob sami meji, čeprav je tristo metrov nižje zelo dobro organiziran namestitveni center. Upajo namreč, da bo nadzor na meji v nekem trenutku le popustil in bodo takoj šli naprej. A tudi če bi prišli v Srbijo, jih naprej ne bi spustila Hrvaška. Njihovo početje tako niti ni smiselno, kar jim želimo mi tudi pojasniti,“ je povedal.
Ob meji v Srbiji je sicer edini namestitveni center na balkanski poti, ki je urejen v objektu nekdanje tovarne in so zato pogoji za bivanje zelo dobri. Tam je trenutno nastanjenih približno 700 ljudi, ki jim Karitas nudi širok spekter pomoči, vključno s psihosocialno. „Nekatere mlade migrante smo celo aktivirali, da z nami sodelujejo kot prostovoljci in to so pozitivno sprejeli. Velika ranljiva skupina so starejši ljudje in ženske s po dvema ali tremi otroki, in ne mladi, ki bi bili sposobni za delo,“ še pravi Živković.
Kot poudarja, v Srbiji za zdaj ni pravih azilantov. Tisti, ki zaprosijo za azil, to pravico po njegovih besedah uporabljajo samo kot „manever, s katerim si kupijo čas, da jim ne bo treba oditi iz Srbije“. „Pri nas so trenutno samo ljudje, ki so izkoristili okoliščine migrantske krize, vendar je po zakonu in ženevski konvenciji Srbija dolžna sprejeti tiste migrante, ki bežijo pred vojno. Ti pa bodo gotovo dobili dovoljenje za bivanje pri nas, seveda v okviru zmogljivih kapacitet.“
