JRS Evrope poziva k skupnemu delovanju

| 21.02.2016, 18:58 Matjaž Merljak

V februarski oddaji Gradimo odprto družbo smo predstavili izjavo Jezuitskega združenja za begunce JRS Evrope, ki se odziva na določene dogodke v Evropi glede begunske tematike, slišali ste lahko tudi nekaj novic z begunsko tematiko.

Izjava za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce z naslovom: Skupno delovanje je potrebno - enostranska kontrola meja ni odgovor

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce je zaskrbljeno ob nedavni vesti, da Švedska čuti potrebo, da ponovno vzpostavi kontrolo identitete na svoji meji z Dansko. Švedska ima dolgo tradicijo glede varstva beguncev in zaščite človekovih pravic. Res je država, ki je v letu 2015 sprejela največje število beguncev z ozirom na števila prebivalcev v Evropski Uniji. Civilna družba in nevladne organizacije kot je švedsko Jezuitsko združenje za begunce opravljajo naporno delo, da priseljence dobrodošlo sprejmejo.

Čeprav se mnoge države v Evropi ukvarjajo z velikim številom beguncev iz dežel, kjer divja vojna, enostransko postavljanje kontrol meja lahko samo poslabša probleme in ovira razvoj in izvajanje mednarodnih rešitev.

Najprej bodo prizadeti begunci sami – ranljivi ljudje vseh starosti- ki enostavno želijo najti varen življenjski prostor. Več mejnih kontrol poveča posel za tihotapce in mnogo ljudi bo vedno več tvegalo za dosego varnosti.

»Od Mellila do Calais, do daljnih skrajnih meja Evropske unije vidimo močne negativne učinke kontrole meja in posledice za ljudi, ki iščejo varnost. Odgovorna uprava meja ne zavrača tistih, ki iščejo mednarodno zaščito« pravi direktor Evropskega Jezuitskega združenja za begunce Jean-Marie Carriere.

Švedska ni bila edina, ki je vzpostavila ponovno kontrolo identitete. Tudi Danska jo je začasno uvedla na nemško - danski  meji. Danska je odgovorila na švedske ukrepe z namenom, da odvrne tiste prosilce za azil na Danskem, ki bi drugače iskati zaščito na Švedskem.

Ti ukrepi poudarjajo, da osnovne pomanjkljivosti skupnega Evropskega Azilnega Sistema ne morejo rešiti države članice, če ukrepajo same in sicer izključno zaradi svojih interesov. Ti ukrepi imajo poseben učinek na druge članice, ker prenesejo odgovornost za varnost beguncev drugam, bodisi na druge države članice ali celo na tretje države, kakršen je primer iskalcev azila na Balkanu. Rezultat tega je bil, da so iskalci azila postali čedalje bolj razseljeni in njihova varnost težja. Ti ukrepi imajo resne posledice za varnost in dobrobit oseb, ki iščejo azil.

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce spodbuja evropske voditelje, države članice in ustanove, da delujejo skupno, ne enostransko, da zagotovijo varstvo in človeški odnos do beguncev in prosilcev za azil. Vsako dejanje bi moralo, prvič,  bolj varovati kot razseliti prosilce za azil in, drugič, bolj podpirati kot nespodbujati države članice, da ukrepajo humano s prosilci za azil. Evropska skupnost in schengenskoobmočje brez meja sta bili ustanovljeni na načelih miru, svobode in varnosti - končno je prišel čas, da evropske države vzdržujejo te vrednote pri svojem delovanju. 

Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine

Obisk kardinala Parolina v Sloveniji

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin se je v sklopu delovnega obiska v Sloveniji najprej sestal s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. V ospredju pogovorov je bila migrantska kriza, odprtje nove apostolske nunciature v Ljubljani in niz nerešenih vprašanj med Cerkvijo in državo.

Po izjavah sogovornikov se Slovenija in Sveti sedež strinjata, da je treba begunsko krizo reševati s humanitarnostjo in solidarnostjo, sta po pogovorih v Ljubljani poudarila premier Miro Cerar in vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Na novinarski konferenci sta bila tudi enotna, da je treba težave, kot je begunska kriza, reševati pri njihovem izvoru.

Premier Cerar je kardinalu Parolinu na pogovorih predstavil tudi svoj predlog za reševanje begunske krize, v katerem poudarja, da je treba nemudoma izpolniti zaveze, da je treba pomagati Grčiji, ob tem pa vzpostaviti še drugo linijo nadzora na makedonsko-grški meji, ki bi preprečeval nekontroliran val beguncev, zaradi katerega se gradijo meje znotraj EU.

Kardinal državni tajnik je priznal prizadevanja Slovenije, da bi humano in solidarno rešila problem migrantske krize, kar je po njegovih besedah prav to, pri čemer vztraja papež Frančišek. "S problemom migracij se je treba soočiti predvsem s humanitarnega in solidarnostnega vidika," je izpostavil. Ob tem je navedel papeževe izjave, da Evropa ima vrednote in možnosti za rešitev begunske krize. Po njegovem je pomembno tudi, da se skušamo lotiti vzrokov konfliktov in tudi vzrokov revščine, saj ljudje želijo živeti dostojanstveno življenje. Kardinal Parolin je dodal, da Sveti sedež pomaga pri prizadevanjih za izgradnjo pravičnejšega sveta. "Pri tem so tri prioritete: gradnja mostov med različnimi akterji, zmanjševanje revščine in gradnja miru. Treba je poudariti tudi skupen in solidaren pristop," je dejal vatikanski državni tajnik.

Zadnji dan svojega obiska v Sloveniji se je kardinal Parolin v spremstvu nuncija Janusza, škofa Glavana ter nadškofa Cvikla ter škofa Lipovška srečal tudi z begunci in prostovoljci v sprejemnem centru v Dobovi.Kot je izjavil kardinal Parolin, je prišel tja predvsem izkazat opogumljajoče priznanje humanitarnim delavcem, ki že mesece požrtvovalno pomagajo ljudem v stiski.

Stanje v Siriji: V imenu človečnosti kličemo k akciji SEDAJ

Tri leta nazaj so voditelji humanitarnih agencij Združenih narodov izdali urgentni poziv tistim, ki bi lahko končali konflikt v Siriji. Klicali so, da bi rešili sirsko ljudstvo. »Dosti«, so rekli, da je trpljenja in prelivanja krvi. To je bilo pred tremi leti. Danes se vojna približuje že šestemu letu. Prelivanje krvi se nadaljuje. Trpljenje se poglablja.

Tako danes, mi – voditelji humanitarnih organizacij in agencij Združenih narodov apeliramo ne samo na vlade ampak na vsakega od vas – državljana sveta, da odda svoj glas, da bi se končalo prelivanje krvi. Torej nagovarjamo vse stranke, da bi dosegli prekinitev ognja in se odločili za pot miru. Bolj kot kdaj koli, svet potrebuje, da se sliši skupni javni glas, da se ustavi to nasilje. Kajti ta konflikt se nas dotika vse. Dotika se tistih, ki so v Siriji izgubili svoje ljubljene osebe. Dotika se tistih, ki so zapustili svoje domove in tistih, ki živijo pod obleganjem. Danes, okoli 13,5 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč. To ni samo preprosta statistika. Torej, 13,5 milijonov ljudi živi v nevarnosti.

Dotika se družin, ki imajo le nekaj opcij za boljšo prihodnost in gredo na nevarno potovanje v tuje države v iskanju zatočišča. Vojna v Siriji je poslala 4.6 milijona ljudi v bližnje države.

Dotika se generacijo otrok in mladih ljudi, ki nimajo šol in so traumatizirani od grozot, ki so jih doživeli. Vidijo predvsem svojo prihodnost, ki je zaznamovana z nasiljem.

Dotika se tistih onstran Sirije, ki so videli, da nasilje dosega ulice, urade in restavracije, ki so blizu njihovim domov.

Dotika se vseh tistih po svetu, ko je njihovo blagostanje prizadeto na viden ali neviden način zaradi konflikta.

Tisti, ki imajo možnost da ustavijo trpljenje lahko - in zato tudi morajo, se zavzamejo za akcijo SEDAJ. .

Dokler se ne najde diplomatska rešitev temu vojskovanju, taka akcija bi morala vključiti:

* Nemoten dostop humanitarnih organizacij, da prinesejo olajšanje do vseh potrebnih v Siriji.

* Humanitarne pavze in monitorirane prekinitve ognja, da lahko hrana in ostala nujna pomoč pride od civilistov.

* Prekinitev napadov na civilne infrastrukture, tako da so šole, bolnice in vodna zajetja varna.

* Svoboda gibanja za vse civiliste in takojšno prekinitev obleganj od vseh strani.

To so praktične akcije.

V imenu našega skupnega človeštva…zaradi milijonov nedolžnih, ki trpijo preveč..mi kličemo za akcijo SEDAJ. SEDAJ.

Nenadna smrt gospe Louise Zanre

V torek, 16. februarja 2016, je v Londonu umrla gospa Louise Zanre dolgoletna direktorica angleškega Jezuitskega združenja za begunce. Do prekratkim je bila kar 13 let odgovorna za angleško Jezuitsko združenje za begunce. Imeli so jo vsi radi, še posebej begunci, ker je bila velika borka za pravice beguncev bodisi doma kot v tujini.

Rada je pomagala vsem. Njene pomoči in ljubezni je bilo deležno tudi slovensko Jezuitsko združenje za begunce pri svojem delovanju.

---

 

Zahvaljujemo se Bogu za njeno življenje in tudi za pričevanje v službi beguncev. Naj ji bo Bog bogat plačnik.

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 01/430-00-58 ali na mobilno številko JRS urada 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.

Vabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v nedeljo, 20. marca 2016, ob 18.30