Informativni dnevi

Slovenija | 11.02.2016, 17:50 Nataša Ličen

Znova je pred učenci in dijaki, pa tudi nekaterimi študenti, pomembna odločitev za poklic oziroma nadaljevanje izobraževanja. Informativni dnevi so za nekatere izjemno zabavni, priložnost od blizu videti izbrano šolo, spet za druge pa so stresni, saj pomenijo, da se bliža dan, ko se bodo morali odločiti kam naprej. Kako se pripraviti na Informativni dan? In odnesti prave, uporabne informacije?

Na Informativni dan se pripravite. Že pred obiskom izbrane šole poiščite čim več informacij na spletu. Predvsem pa se opremite z radovednostjo in vprašanji. Ni neumnih vprašanj. Vprašajte, kar vas zanima, da se boste res odločili za šolo, ki bo najbolj ustrezala vašim pričakovanjem in željam. Izkoristite oba dneva Informativni dnevi so v treh terminih, jutri ob 10. in 15. uri, ter v soboto ob 10. uri. Toda nekatere šole in fakultete imajo drugačne ure predstavitev, prav tako tudi lokacijo, zato se vnaprej pozanimajte. Tudi letos bo na voljo več vlakov in avtobusov, ponekod bodo veljali posebni vozni redi, predlagamo pa tudi, da še preden se odpravite na pot, preverite lokacijo svoje šole in kako do nje najhitreje pridete.

Nekaj koristnih informacij ste dobili že na letošnji Informativi, sejmu izobraževanja in poklicev, ki velja za uvod v informativne dneve. Sejem smo obiskali tudi mi. Izbirali smo takšne sogovornike, ki spodbujajo k razmišljanju o poklicanosti in izobraževanju zunaj ustaljenih meja. Tudi svet poklicev se spreminja in včasih niti ne vemo, kakšne priložnosti vse imamo. Na letošnji Informativi je bila med novostmi tudi predstavitev študija in možnosti pridobitve štipendije v času izobraževalnega bivanja v ZDA.

Martin Lovšin, iz Ekipe LV Prospects perspektivnim športnikom/-cam ter ambicioznim dijakom/-injam pomaga na poti do uspeha na srednjih šolah in univerzah v Združenih državah Amerike: «Za pomoč mladim mora delovati organizirani sistem, ker je študij v ZDA precejšnji organizacijski izziv. Študij je v ZDA pristnejši, odnos med študenti in profesorji je takšen, Univerze so tam ogromne v primerjavi z našimi, izbor študijskih smeri pa zelo pester. Med prednostmi bi izpostavil dejstvo, da gre za najboljše Univerze na svetu. Športniki so v Ameriki zelo iskani, pa tudi pridnejši dijaki, študenti močno doprinesejo k nivoju študija. Profesorji zelo poudarjajo multikulturnost, radi imajo pester nabor študentov. Možnosti so velike.«

 

Miha Glavaš: »Če bi lahko še enkrat ponovil študijska leta v Ameriki, bi jih z veseljem. To je bila dobra izkušnja. Veliko sem se naučil, od jezika, kulture, drugačnega razmišljanja. Bolj odprt postaneš. Študij je z dobrimi ocenami in trudom vsakemu dosegljiv. Sam sem študiral pet let, ob tem pa pridno treniral košarko. Študij je s športnimi aktivnostmi zelo usklajen in je poskrbljeno, da najprej poskrbimo za študijske obveznosti, da zaradi športa ne zanemarimo učenja. Študentska košarka je tam zelo razvita, na visokem kakovostnem nivoju. Konkurenca je precejšnja.«

 

Branka Kovačič, s Šolskega centra Rogaška Slatina:»Rogaška Slatina ni samo zdraviliški kraj, ampak je tudi kraj z več kot sto letno tradicijo na področju steklarstva. Steklo je naravna snov, brez umetnih primesi. Obenem se je z razvojem steklarstva razvil tudi izobraževalni center. Poleg steklarstva smo vezani tudi na optiko. Za ta program smo edini. K nam prihajajo dijaki iz vse Slovenije. Rogaška že od nekdaj slovi kot steklarski kraj, izpodrivamo miselnost, da je steklo kar nekaj. Še zdaleč ni tako. Steklo je del našega vsakdana. Steklarna Rogaška Slatina je razpisala veliko štipendij, z zneskom, ki ni majhen. Obiščite nas na Informativnih dnevih.«

Katarina Možina, s Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani: »Mislim, da se večina ljudi še vedno, ko pomisli na psihoterapijo, spomni najprej na Sigmunda Freuda. Matična Univerza je na Dunaju, v Ljubljani je podružnica. Opažamo, da tabuji o psihoterapiji počasi padajo in ljudje se vse bolj zavedajo, da ni treba, da vse stiske rešujejo sami. So strokovnjaki, ki vedo kaka ravnati s stisko in ki pomagajo, da se lažje lotimo njenega reševanja. Psihoterapevt ne reši naše težave, nam pa pomaga, da se sami lažje in učinkoviteje spopademo s problemom v življenju in ga uspešno rešimo. Psihoterapija je zdravljenje s pogovorom. Treba je tudi dobro poslušati.«

 

Nives Štefančič, s Kariernega centra Nova gorica: »V kariernih centrih vseh slovenskih Univerz nudimo storitve dijakom in študentom pri izbiri poklica, in jih med študijem tudi spodbujamo k ciljnemu izbiranju kompetenc na različnih področjih. Da izbirajo dela na prostovoljni bazi ali drugače, dela, ki jih krepijo v različnih znanjih in so tako tudi ob sklepu študija zaposljivejši ter hitreje dobijo delo na trgu.« Martina Horvat, s Kariernega centra Maribor: »Včasih je zadostovalo, da smo na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje pogledali oglase in se prijavili. Večina ljudi je tako uspešno dobila zaposlitev. Danes ni več tako. To je eno od starih pravil, ki ne drži več. Vseh prostih delovnih mest danes sploh ne najdemo več na spletu Zavoda za zaposlovanje. Posluževati se moramo tudi drugačnih poti. Biti moramo zelo aktivni. Hkrati pa se moramo tudi sami zelo pripraviti, da delodajalca prepričamo, da zaposli nas. Pri tem svetujemo mi. Pripravljamo delavnice, svetovanja in drugo, s ciljem, da bi se mladi čim bolj opremili s kompetencami, z znanjem, si pripravili tudi življenjepis in bi tako opremljeni lažje dobili zaposlitev.«

Nina Bras Meglič, klinična psihologinja, s Centra za poklicno rehabilitacijo URI Soča: »Pomagamo raziskati potenciale ljudi s telesnimi in duševnimi ovirami, njihove motive, jih usmerjamo na njim primerna področja. Z različnim zornih kotev pogledamo, kaj zmoremo. Pomagamo tudi, ko ob končanju določene šole dobijo zaposlitev. Delo je vrednota. Tisti, ki nam je bilo to dano na dokaj enostaven način, se tega morda ne zavedamo dovolj in ne znamo ceniti. Ljudje, ki do dela ne pridejo tako zlahka so nam v tem lahko velik vzor.«