V Atene novi prebežniki, na Dunaju novi pogovori o soočanju z njimi

Svet | 24.02.2016, 16:08

Avstrija, točneje njena prestolnica, gosti konferenco notranjih in zunanjih ministrov, ki je namenjena soočanju z aktualnimi izzivi begunsko-migracijske krize. Na srečanje so bili povabljeni predstavniki Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Črne Gore in Srbije. Grčija vabila ni prejela, proti tej odločitvi Dunaja je uradno protestirala. V Atene medtem prihajajo novi in novi prebežniki. Zaradi blokad, ki jih vzpostavljajo države na tako imenovani balkanski poti, bi lahko ubirali tudi nove poti. Pri ustavitvi toka beguncev in migrantov naj bi v prihodnje pomagala misija zveze Nato v Egejskem morju.

Naša notranja ministrica Vesna Györköš Žnidar je na Dunaju poudarila, da so za uspešno obvladovanje pritiska prebežnikov nujni skupni kriteriji za njihov vstop na tako imenovano balkansko pot. Kritična je bila do ciljnih držav prebežnikov, ki javno vodijo politiko odprtih vrat, a hkrati omejujejo sprejem. Udeleženci konference so se, tako Györköš Žnidarjeva, strinjali, da morajo te države jasno definirati, koliko ljudi oziroma koga so pripravljene sprejeti. Priznala je, da je treba najti rešitve tudi v Grčiji in v sodelovanju s Turčijo.

V pristanišče Pirej pri Atenah je davi prispelo 1.700 prebežnikov. V zadnjih treh dneh so z grških otokov tja prepeljali že 9.000 ljudi. Obenem več tisoč ljudi še naprej vzdolž avtocest ter v grški prestolnici in Solunu čaka na priložnost, da odide naprej proti severu.

Zaradi blokad, vzpostavljenih na tako imenovani balkanski poti, bi se val beguncev in migrantov lahko preusmeril proti Albaniji. Alternative so še plovba iz Libije proti Italiji, prek Črnega morja proti severu ter iz vzhodne Turčije prek Gruzije v Rusijo.

V Egejskem morju je medtem že misija zveze Nato, ki je bila dogovorjena pred dvema tednoma, a podrobnosti njenega mandata je treba še doreči. Pogajanja o tem, da ljudi, ki jih reši, lahko vrne v Turčijo, če prihajajo od tam, še niso končana. "Odziv gradimo na treh stebrih: potrebi po več moči, potrebi po več dialoga in potrebi po vlaganju v preventivo," je evropskim poslancem včeraj pojasnil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Poudariti velja še, da je Hrvaška sporočila, da na svoje schengenske meje ne bo pošiljala vojske. Prepričana je, da za takšno potezo ni dovolj resne grožnje. Na Madžarskem pa je premier Viktor Orban napovedal razpis referenduma o načrtu za relokacijo prebežnikov med članicami povezave. Vlada v Budimpešti kvotam, kot je znano, že ves čas nasprotuje.