Pregled domačih dogodkov od petka do petka

Slovenija | 27.02.2016, 18:40 Tanja Dominko

Slovenski prostor je tudi v minulem tednu dni najbolj zaposlovala migrantska problematika. Vojska je za obvladovanje begunske krize dobila policijska pooblastila, ideje vlade o nameščanju migrantov po državi pa so sprožile proteste. Vlada je sicer določila prioritete dela za letos, čeprav ji očitajo, da še tistih, ki jih je dala ob nastopu mandata, ni izpolnila. Odmevala je tudi molitvena pobuda pred Ginekološko kliniko, ki nekatere tako zelo moti, da bi jo najraje prepovedali. V tednu, ki je bil počitniški za vzhodno polovico države, pa se ne moremo pohvaliti s kakšnimi odmevnimi športnimi rezultati, skakalna vnema je namreč na Finskem nekoliko popustila.

Avstrija je na meji s Slovenijo pred tednom dni začela uveljavljati dnevne kvote in sprejema le še do 80 prošenj za azil dnevno, preko meje pa bo spuščala do 3200 oseb, ki nameravajo za azil zaprositi v kateri od sosednjih držav. Ker se je prihod beguncev v Slovenijo občutno zmanjšal, se vsaj uvodoma uvedba kvot v praksi ni poznala. Avstrija je dan kasneje na mejo s Slovenijo poslala dodatnih 450 vojakov v pomoč pri nadzorovanju migrantskega toka, v pripravljenosti je tudi vojaška policija. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je sicer izjavila, da sprejemanje 80 prosilcev na dan dolgoročno ne bo vzdržno in bo treba kvote še znižati.

Zaradi avstrijskih ukrepov bi v prihodnje več tujcev mednarodno zaščito lahko poiskalo v Sloveniji. A na notranjem ministrstvu trdijo, da ne postajamo ciljna država. Kljub temu strahovi, da se ponovi lanska jesen, ostajajo. Državni sekretar Boštjan Šefic je v našem studiu povedal, da je Slovenija zgolj sledila ukrepom Avstrije.

Kljub zagotovilom, da nas spomladi ne čaka nič posebnega, ni malo tistih, ki dvomijo. Med njimi so tudi nekateri prebivalci občine Brežice.

Premier Miro Cerar se je ob robu vrha EU v nedeljo z voditelji Grčije, Nemčije, Hrvaške, Avstrije in Nizozemske pogovarjal o usklajevanju dejavnosti na balkanski in srednjeevropski migracijski poti. Na njem so Slovenijo, tako kot pred njo že Avstrijo, pozvali k omilitvi ukrepov na meji, na kar pa ni pristala, je povedal Cerar.

V ponedeljek je državni zbor sprejel predlog vlade, naj aktivira 37.a člen zakona o obrambi. Državni zbor je s s tem vojski zaradi lažjega obvladovanja varnostnih razmer podelil nekatera policijska pooblastila. Kot je povedal general major Andrej Osterman, ne pričakujejo težav, saj so že doslej dobro sodelovali. Tudi v sosednji Avstriji zeleno mejo nadzirata vojska in policija.

Medtem se med Slovenci vse bolj širi strah, da bi begunce naselili v njihovi bližini. Proti migrantskemu centru je v soboto pred poslopjem nekdanjega Baumaxa v Šenčurju protestiralo okoli 3000 ljudi. Nasprotovanje vladnim zamislim so izrazili s številnimi transparenti in slovenskimi zastavami. Bližnjo cesto so zasedli traktorji, udeleženci pa so se odpravili na pohod po okolici.

V Kranju so nasprotovali tudi zamisli, da bi mladoletne prosilce za azil, ki jih ne spremljajo starši, namestili v prostorih dijaškega oziroma študentskega doma. Starši dijakov in študentov, ki tam bivajo, so bili ostro proti, prav tako 24 profesorjev kranjske Gimnazije Franceta Prešerna, tudi občina ideje ministrstva za izobraževanje ni podprla. Vlada je v ponedeljek sprejela sklep o ustanovitvi dveh izpostav azilnega doma. To sta samski dom na Kotnikovi v Ljubljani in izobraževalni center za zaščito in reševanje Logatec. Odločitev je naletela na ogorčenje dela občanov Logatca, ki so pripravili dva protestna shoda.

Premier Miro Cerar je medtem v pogovoru za TV Slovenija znova poudaril, da je Slovenija varna in da se državljanom ni treba bati. Kot je dodal, je normalno, da je treba del migrantov začasno namestiti, da jih lahko nato spustimo naprej. Predsednik republike Borut Pahor pa je v sredo poudaril, da se je s problemom nestrpnosti mogoče le delno soočiti s pozivi k sožitju in strpnosti. Veliko bolj pomembno in koristneje bo po njegovem mnenju, če bo politika prepričljivo reševala probleme, ki skrbijo ljudi.

Po izraženih skrbeh ob nastanitvi migrantov v njihovo okolico, v občinah sprejemajo ukrepe, s katerimi bi pomirile občane. Tako so se na Vrhniki odločili za okrepljeno prisotnost uniformiranih oseb na terenu, v Logatcu bo za varnost, kot pravijo, skrbela država. Po navedbah urada vlade za informiranje so otroci, ki so jih nameravali namestiti v kranjski dijaški dom, trenutno nastanjeni v različnih kriznih centrih po državi. Skupno je pri nas trenutno 23 mladoletnikov brez spremstva. Zanje skrbijo posebej usposobljene osebe, so še navedli v vladnem uradu.

Skupni stroški migrantske krize so do konca januarja znašali dobrih 26 milijonov evrov, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Po njihovih navedbah strošek za prosilca za mednarodno zaščito znaša 385 evrov na mesec, v kar pa niso všteti fiksni stroški. Poslanec SDS Vinko Gorenak pa vztraja pri oceni, da je ta strošek 833 evrov.

Slovenija je v zadnjem zaupnem dokumentu zveze Nato zaradi vztrajnega nižanja obrambnih izdatkov šest let zaporedoma deležna ostrih kritik. V oceni med drugim piše, da bo Slovenija še naprej breme za druge članice vojaškega zavezništva, na katere je preložila skrb za lastno varnost v zahtevnem varnostnem okolju.

O zmanjšanju obrambnega proračuna je beseda tekla tudi na sredinem odboru za obrambo, sejo je predlagala Nsi. Sredstva za obrambni resor so se od leta 2010 znižala za približno 40 odstotkov oziroma za 200 milijonov evrov, letos je prejel 350 milijonov. S takšnim zmanjšanjem sredstev ni mogoče zagotavljati visoke usposobljenosti in pripravljenosti vojske. Članice Nata naj bi za obrambni proračun načeloma namenjale 2 odstotka BDP-ja, znotraj tega pa naj bi 20 odstotkov namenjale investicijam. Slovenija obrambi namenja manj kot odstotek.

Vlada je v četrtek določila prednostne naloge dela za letos. Njen cilj med drugim ostajajo uravnotežene javne finance, izgradnja drugega železniškega tira, načrtuje pa tudi mini davčno reformo in intenzivne korake v smeri zdravstvene reforme, je po seji vlade pojasnil premier Miro Cerar. Vzpodbujati namerava zaposlovanje, zlasti mladih, ter povezovanje med gospodarstvom in znanostjo. A na Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da vlada še nedavnih obljubi ni izpolnila. Ob nastopu mandata je namreč zagotavljala, da bo znižala stroške dela, a se dogaja ravno nasprotno: delodajalci vsako leto plačujejo večje obveznosti, čeprav država hkrati mirno dopušča izplačevanje nezakonitih dodatkov v javnem sektorju. Izpolnitev obljube v zbornici pričakujejo do poletja.

Očitno pa je med vladnimi prioritetami tudi zadolževanje, saj se je leto komaj dobro začelo, pa smo se že morali zadolžiti. Slovenija je tako izdala za 1,5 milijarde evrov 16-letnih državnih obveznic z letno obrestno mero 2,25 odstotka.

Delovna skupina za podkupovanje OECD je izrazila resno zaskrbljenost zaradi položaja slovenske Komisije za preprečevanje korupcije. Zavzemajo se za njeno neodvisnost, finančne in človeške vire ter učinkovitost te komisije. Že v času ocenjevanja Slovenije leta 2014 je OECD izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnega vmešavanja politike v delo komisije. Od takrat pa, kot ugotavljajo, ni prišlo do nobene reforme, ki bi skušala to odpraviti.

Nekdanji prvi mož Save Matej Narat naj bi s 1. marcem prevzel položaj člana uprave Istrabenza, a se to ne bo zgodilo. Bremenijo ga namreč sodni postopki zaradi domnevnih nepravilnosti v času, ko je bil v upravi NLB. Po kritičnih odzivih je Narat v četrtek odstopil. Na čelo Istrabenz Turizma z marcem prihaja prvi mož Istrabenza Andrej Laznik, vajeti Hotelov Bernardin pa bo prevzel Andrej Prebil, zdaj prvi mož Save Turizma.

Vlada je soglašala, da se družbi Lipica Turizem dodeli državna pomoč za prestrukturiranje v obliki subvencije v višini 200.000 evrov. Lipica Turizem, ki je plačilno nesposobna, bo tako vendarle lahko poplačala delavce in dobavitelje.

Prodaja skupine Lisca, ponudnice pretežno ženskega perila in kopalk lastnih blagovnih znamk, ki v matični in hčerinskih družbah v osmih državah zaposluje 750 ljudi, je lani dosegla dobrih 31 milijonov evrov prihodkov in predlanski izid presegla za odstotek. Čisti dobiček, ki je za 15 odstotkov presegel predlanskega, je medtem znašal 2 milijona in pol evrov. Lisca, ki na domačem trgu proda približno petino svojih izdelkov, tudi letos nadaljuje s širjenjem prodajne mreže. V Sloveniji ima 25 svojih in franšiznih prodajaln, skupaj z drugimi državami pa skupaj 130. Novo trgovino bodo v kratkem odprli na Bledu, v Pragi, Zagrebu ter Beogradu.

Skupina posameznikov in nekaterih organizacij je državnemu zboru napisala protestno pismo proti pobudi 40 dni za življenje in proti ljudem, ki vsak dan pred ljubljansko porodnišnico molijo za končanje splava ter za vse nerojene otroke in njihove matere. Trdi, da molivci kršijo ustavno in zakonsko pravico žensk do odločanja o rojstvu otrok in do splava. Zavod Božji otroci, ki je nosilec omenjene molitvene pobude, pa v izjavi odgovarja, da mimoidoče informirajo povsem nepristransko, saj so prepričani, da si ženska zasluži veliko več kot splav in da nobena sočutna oseba, ki ve za trpljenje po splavu, ne želi, da bi ženska trpela zaradi osebne tragedije splava. Hkrati jih čudi, da v pobudi za zaščito ustavnih pravic ženske niso nikjer omenjeni nerojeni ljudje. Ignoranca do nerojenih še ne pomeni, da ne obstajajo«, je poudarila Valentina Pikelj iz omenjenega zavoda. Pravnik mag. Andrej Naglič pravi, da očitki skupine posameznikov, da gre pri molitvi na Šlajmerjevi ulici v Ljubljani za poseg v človekove pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in do varstva zasebnosti, pravno ne zdržijo.

DRUŽBA IN KULTURA

Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek vročil jabolko navdiha skupini raziskovalcev, ki je prva potrdila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo. Priznanje so prejeli, ker so prvi rešili uganko, ki se je zastavljala celotni svetovni znanstveni skupnosti, ter s tem prispevali k razvoju človeškega znanja na področju medicine. Po besedah nosilke raziskave Tatjane Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je to priznanje dodatna zahvala in velika čast.

Pri založbi Karantanija so izdali novo pesniško zbirko Toneta Kuntnerja z naslovom Slovenska pomlad, ki jo je pesnik posvetil 25-letnici samostojne Slovenije. Pesniška zbirka s spremno besedo pisatelja Draga Jančarja je dvojezična, pesmi so prevedene še v španski jezik. Zbirka prinaša 43 domoljubnih pesmi, prežete so "z veseljem, da imamo kot narod svojo državo, upanjem, obenem pa tudi s strahom, obupom in kljubovanjem," je povedal Kuntner, ki zbirko podarja vsem, „ki v srcu dobro mislijo“.

V tem tednu je svoj 80. rojstni dan praznovala akademikinja jezikoslovka Zinka Zorko, ki je s svojim znanstvenim in raziskovalnim delom na področju proučevanja zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij pomembno prispevala k ohranjanju in razvoju slovenske dialektologije. V središču njenega znanstvenega dela je raziskovanje koroških, štajerskih in panonskih narečij. Ob njenem 80. jubileju je izšla znanstvena monografija Rojena v narečje, ki jo je uredil profesor Marko Jesenšek, po navedbah katerega je Zorkova že dolgo časa dobra vila žive slovenske besede, angel varuh naše materinščine. Za Radio Ognjišče je pred desetletjem razkrila vodilo, ki ga je ves čas ponavljala njena mama: Bog že ve, zakaj je kaj dobro. Ob koncu pogovora pa se je Zinka Zorko zahvalila tudi katoliškim medijem, ki po njenih besedah veliko naredimo za vzgojo slovenskega naroda.

ŠPORT:

Kljub velikim pričakovanjem se slovenski nastopi v Kuopiu na Finskem niso najbolje posrečili. Najboljši smučarski skakalec te sezone Peter Prevc se je od Finske poslovil s 4. mestom, a v Kazahstan še vedno potuje s 559 točkami prednosti pred Nemcem Freundom. Ekipno so bili Slovenci peti. Mladinci so medtem na mladinskem svetovnem prvenstvu v Rašnovu osvojili zlato odličje na ekipni tekmi. Slovenski skakalci Domen Prevc, Bor Pavlovčič, Ema Klinec in Nika Križnar so za 13 točk premagali Avstrijce, bron so osvojili Nemci.

Slovenska smučarska tekačica Lea Einfalt je na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Romuniji osvojila srebrno medaljo na desetkilometrski preizkušnji v prostem slogu v kategoriji U23. Prvakinja je postala Nemka Victoria Carl, tretje mesto je osvojila Rusinja Anastazija Sedova.