Pregled domačih dogodkov, 5. - 12. 2. 2016

Slovenija | 13.02.2016, 10:21

7. teden v letu 2016 je bil v znamenju pusta in posta, menjav v Novi Ljubljanski banki in nove razprave o kandidatih za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sicer pa policisti še vedno stavkajo, Slovenija pa je dobila opomin zato ker ne spoštuje evropske azilne zakonodaje.

Iz življenja Cerkve na Slovenskem

Začeli smo 40-dnevi post

V Katoliški Cerkvi smo v sredini minulega tedna začeli postni čas, ki ga bomo sklenili s svetim tridnevjem. Pepelnično sredo sta zaznamovala strogi post in obred pepelenja po cerkvah. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja.

Po cerkvah pa so prejšnjo nedeljo brali drugi del pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas, s katerim želijo vernike spodbuditi k obhajanju zakramenta sprave. Škofje so v prvem delu pisma razmišljali o pripravi, ki je potrebna za dobro spoved, v drugem pa o kesanju in spreobrnjenju. Zapisali so, da nam sveto Leto Usmiljenja še posebej kliče v spomin besede apostola Pavla: »Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve!«. Če torej v tem letu zaslišite Gospodov glas, ne zakrknite svojih src, temveč se potrudite, da pridete do notranjega miru, ki ga omenja tudi sveti oče v svojem vabilu, so zapisali slovenski škofje v drugem delu pastirskega pisma za postni čas.

S postnim časom pa se začenjajo tudi različne pobude in akcije, ki vabijo k človekoljubnosti in solidarnosti z najbolj odrinjenimi in trpečimi. Med njimi sta že tradicionalna akcija Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola in mednarodna pobuda 40 dni za življenje. Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic: "Živimo v družbi, kjer je alkohol zelo navzoč, pa vendar jaz mislim, da s pomočjo te akcije dajemo priložnost tudi tistim, ki nimajo nobene težave z alkoholom – za tistega je lahko biti 40 dni brez alkohola – za tiste, ki imajo težave, je nekoliko težje. Tisti, ki pa imajo morda velike težave, pa tudi vsak dan šteje, zato je tudi dober naslov: Vsak dan."

S pepelnico pa se je začela tudi akcija 40 dni za življenje. Gre za 40-dnevno neprekinjeno molitveno bdenje pred ustanovo, v kateri opravljajo splave. Pri nas bodo prostovoljci molili pred ljubljansko porodnišnico in sicer vsak dan od 9.00 do 15.00. Več pa Valentina Pikelj: "Molimo za prenehanje splava v ljubljanski bolnišnici. S svojo navzočnostjo ozaveščamo o realnosti splava, prinašamo upanje vsem vpletenim in pričujemo o Božji ljubezni in usmiljenju. Molitev dela čudeže."

Človekoljubna organizacija Pomoč Cerkvi v stiski pa poziva kristjane po vsem svetu, da se pod geslom Boš nesel križ en dan pridružimo dnevu molitve in posta za mir v Iraku in Siriji.

24. svetovni dan bolnikov

11. februarja, na god Lurške Matere Božje smo obhajali 24. svetovni dan bolnikov. Osrednja slovenska slovesnost je bila v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah. Sveto mašo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Bolniki, njihovi svojci in zdravstveni delavci pa so se na ta dan zbrali pri svetih mašah v vseh bolnišničnih kapelah po Sloveniji. "Svetovni dan bolnikov nas vabi, da v sebi prebujamo čut za vse, ki so v stiskah, hkrati pa da ohranjamo dar zdravja, ki nam ga je Bog podaril," je poudaril nadškof Cvikl. Novomeški škof Andrej Glavan je slovesno sveto mašo ob prazniku Lurške Matere Božje daroval pri frančiškanih v Novem mestu. Maši je sledila procesija. Murskosoboški škof Peter Štumpf pa je pred daroval sveto mašo v bolnišnični kapeli Sv. Križa. V nagovoru je spregovoril o stiski in negotovosti bolnega človeka. Zato ima kapela v bolnišnici pomembno poslanstvo, saj je kraj upanja. Posebno poslanstvo pa ima tudi zdravstveno osebje, ki naj bi bilo predvsem usmiljeno. "Usmiljenje prednjači pred medicinsko stroko. Usmiljenje daje medicinski stroki okus po Božji nežnosti."

46. Katehetski simpozij

Na Mirenskem gradu je od 7. do 11. februarja potekal že 46. Katehetski simpozij. Tokrat je bil zaznamovan z Letom Usmiljenja v družini in družbi. Odgovoriti namreč želi na potrebo današnjega sveta po doživetju usmiljenja in obenem prizanesljivem gledanju na drugega v želji prinesti mu resnično dobro. Glavni predavatelj je bil upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki je udeležencem simpozija približal Božje usmiljenje kot dar in priložnost usmiljenega pogleda na nekoga, ki ni vsako nedeljo pri sveti maši, ali nekoga, ki pošlje svojega otroka k verouku, doma pa ni sledi verskega življenja, ali nekoga, ki ima zahteve in pričakovanja do katehetov, sam pa se ne prepozna v poklicanosti, da bi bil pričevalec vere vsaj znotraj zidov svojega doma. 14. do 19. februarja bo Katehetski simpozij potekal še pri Svetem Jožefu v Celju, krajši obliki pa od 17. do 19. februarja v Veržeju in od 22. do 24. februarja v Hiši kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki.

Politika in gospodarstvo

Vlada svoje ljudi nastavila tudi v NLB

Pregled domačih dogodkov začenjamo z novim kadrovskim cunamijem pod taktirko vlade in njenega šefa Mira Cerarja. Potem, ko je predsednik uprave NLB Janko Medja odstopil s položaja zaradi razhajanj v pogledih je predsednik uprave SDH Marko Jazbec pojasnil, da bi Medjo odpoklicali, če ne bi odstopil sam, med ključnimi razlogi pa je navedel prepočasno zniževanje slabih kreditov. Kot je dodal, so resno podvomili v integriteto in poštenost Medje, saj da so bili pri njem mnogokrat interesi banke za drugimi interesi, tudi zasebnimi. 10. februarja pa je skupščina NLB odpoklicala tudi prvega nadzornika banke Gorazda Podbevška in člana nadzornega sveta Miho Košaka. V svetu, ki ga je razširila s sedem- na devetčlanskega, je obdržala štiri dosedanje člane in imenovala pet novih. To so postali Anton Ribnikar, Anton Macuh, Janko Gedrih, Primož Karpe in Laszlo Urban. Za komentar o dogajanju v NLB smo vprašali ekonomista Mateja Lahovnika. Poudarja, da gre v primeru NLB za družbo v državni lasti, ki so jo davkoplačevalci reševali s skoraj tremi milijardami evrov. Zato bi po besedah sogovornika moral SDH oziroma država v primeru kakršnihkoli zamenjav ali sprememb poslovnih politik s tem seznaniti javnost. "Vidimo pa, da se to ni zgodilo. Še več, lahko ugotovimo, da se spet ponavljajo slabe prakse korporacijskega upravljanja, prav tiste, ki so banko tudi pripeljale v takšen položaj, da so jo morali reševati davkoplačevalci," je še dejal Lahovnik.

V nadzorni svet NLB so bili na novo imenovani Anton Ribnikar, Anton Macuh in Janko Gedrih, ki so že delovali v naši največji banki. "Zelo zgovorno je tudi, da politika, predvsem mislim tukaj na predsednika vlade, o vseh teh zadnjih dogodkih molči in gleda stran, čeprav kot smo videli prihaja zdaj že sanirana NLB spet v roke starih sil, ki so v veliki meri pomagale izkopati bančno luknjo," pravi Lahovnik, ki se mu nenavadno zdi tudi, da prihaja do zamenjav prav zdaj, ko vemo, da je treba banko do konca prihodnjega leta privatizirati. Vse bolj se mu zdi, "da se pripravlja nek načrt, kako banko privatizirati, prodati tako, da bi jo lahko še naprej obvladovala stara tranzicijska interesna omrežja, ki so banko že vsa leta izčrpavala in jo nazadnje pripeljala tudi v tako težak položaj".

Koalicija skriva dopisovanje o kandidaturah za sodnika za človekove pravice

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je v četrtek zavrnil zahtevo poslanske skupine SDS, naj odbor vlado pozove k seznanitvi državnega zbora o vsej njeni komunikaciji z organi Sveta Evrope glede postopka izbire slovenskega sodnika za Evropsko sodišče o človekovih pravicah v Strasbourgu. Do seje je prišlo zaradi poročanja medijev, da je svetovalni panel Sveta Evrope od Slovenije zahteval dodatna pojasnila glede kandidatov oz. informacije o njihovih izkušnjah, življenjepisu in o njihovi primernosti.

Spomnimo, da je državni zbor oz. vladna koalicija novembra lani s tajnim glasovanjem za tri kandidate za slovenskega sodnika v Strasbourgu izvolila Nino Betetto, Marka Bošnjaka in Nino Peršak. Med kandidati, ki jih je predlagal predsednik republike Borut Pahor, je bil še predavatelj na Harvardu dvakratni doktor Klemen Jaklič, ki pa ni dobil zadostne podpore. Jakliča sta sicer izrecno podprli SDS in NSi, saj je bil po njihovem mnenju najbolj kompetenten kandidat.

Na to je na seji znova opozoril tudi predsednik SDS in poslanec Janez Janša. Stranko tudi moti, da državni zbor oz. njegovo pristojno telo ni bilo obveščeno o korespondenci med vlado in omenjenim panelom. Prav zato je poslanec SDS Branko Grim poudaril, da ima državni zbor tudi nadzorno funkcijo in ima tako pravico, da nadzoruje izvajanje svojih lastnih sklepov, kot je recimo ta o izvolitvi kandidatov za sodnika v Strasbourgu. A vladni predstavniki so poudarjali, da se je postopek izbora slovenskega sodnika na nacionalni ravni že končal, sedaj pa poteka pod okriljem organov SE, kar pa zahteva zaupnost.

Zaslišanja kandidatov v pristojnem odboru Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za izvolitev sodnikov so sicer predvidena v začetku aprila. Končnega kandidata bodo izvolili na plenarnem zasedanju PS SE z večino glasov.

Bo slovensko odkritje pomagalo pri iskanju cepiva proti virusu zika?

Slovenski raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so prvi na svetu dokazali, da okužba z virusom zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare otroka. Gre za eno najpomembnejših odkritij, za katero so si zadnje mesece prizadevali ugledni inštituti po vsem svetu, so sporočili iz Kliničnega centra. Da slovenska raziskava predstavlja izjemno pomemben kamenček v mozaiku dokazovanja, da virus zika res lahko povzroči mikrocefalijo, pa se je glasilo sporočilo urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Virus zika, ki ga prenaša tigrasti komar vrste Aedes in se običajno pojavlja v Afriki, se je od lani razširil po državah Latinske Amerike in Karibov, hkrati z njim pa so zabeležili tudi porast novorojencev z mikrocefalijo. Po do sedaj znanih podatkih virus zika ne ogroža evropskih držav, saj je za komarje prenašalce na stari celini prehladno vreme.

Policisti še kar najprej stavkajo

Zadnja pogajanja med predstavniki vlade in policijskih sindikatov očitno niso prinesla bistvenega napredka. Kot je pojasnil predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič, je v petek vladna stran sicer podala nekoliko modificiran predlog, a ta ostaja v približno enakih okvirih kot že nazadnje. Nadaljevati naj bi poskušali prihodnji teden, še prej, predvidoma v torek, pa se bodo sestali organi obeh policijskih sindikatov. Več Uroševič ni želel razkriti, je pa možno, da bodo razpravljali tudi o morebitnem zaostrovanju stavke policistov, ki traja že od 18. novembra lani. Vsebine pogajanj in podanih predlogov sicer ne razkriva nobena od strani.

NSi strokovno javnost seznanja z njihovim predlogom zdravstvene reforme

Vodstvo NSi je v minulem tednu nadaljevalo pogovore s strokovnimi združenji o svojem predlogu zdravstvene reforme. V sindikatu delavcev v zdravstveni negi, lekarniški zbornici in združenju zdravstvenih zavodov se strinjajo, da so spremembe nujne, a obstajajo določena razhajanja. V NSi menijo, da je na zdravstvenem področju najpomembneje ustvariti večjo konkurenčnost, tako med zavarovalnicami kot med izvajalci zdravstvenih storitev. S tem bi, tako poslanec Jernej Vrtovec, največ pridobili državljani.

Opomin je že, bo kmalu še kazen?

Slovenija je iz Bruslja dobila dva opomina, ker ne spoštuje evropske azilne zakonodaje. Če ne bo ustrezno ukrepala v dveh mesecih, lahko Evropska komisija primer predloži Sodišču Evropske unije. Komisija svari tudi pred zajetnimi kaznimi. Komisija zaradi nespoštovanja azilnih pravil ukrepa z devetimi opomini proti sedmim članicam - poleg Slovenije so to še Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Italija in Latvija.

Slovenijo komisija poziva, naj jo obvesti o nacionalnih ukrepih za prenos direktive o azilnih postopkih, ki opredeljuje skupne postopke za odobritev ali umik mednarodne zaščite. Poleg tega Slovenijo v Bruslju opozarjajo, ker ni sporočila ukrepov za popoln prenos direktive, ki razširja obseg direktive o dolgotrajnem prebivanju.

Deklaracija za mir ali kako preprečiti realno osamosvojitev

V nedeljo, 7. februarja je minilo 25 let od podpisa Deklaracije za mir, ki je pravzaprav deklaracija proti Slovenski vojski. Ta dogodek so osvetlili na okrogli mizi, ki jo je v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, kot gostje pa so sodelovali Igor Bavčar, Tone Krkovič in Janez Janša. Deklaracijo za mir je sicer Janša skupaj z razorožitvijo Teritorialne obrambe in primeri oviranja med osamosvojitveno vojno uvrstil med tri glavne kampanje, katerih namen je bil preprečiti realno osamosvojitev. O namenu deklaracije po Janševih besedah priča dejstvo, da so jo z izjemo Ivana Omana podpisali vsi ostali člani takratnega predsedstva: Milan Kučan, Dušan Plut, Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec. Deklaracijo so torej podpisale štiri petine vrhovnega poveljstva obrambnih sil, je dejal prvak SDS.

Evropski poslanec Zver poziva k postavitvi obeležja za več kot 200.000 žrtev komunističnega nasilja v Sloveniji

Evropski poslanec Milan Zver poziva k postavitvi obeležja, ki bi opominjalo na več kot 200.000 žrtev komunističnega genocida med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu in vodji poslancev Evropske ljudske stranke Manfredu Webru je v pismu predlagal, da bi ga postavili v prostorih Evropskega parlamenta. Oba predsednika je tudi pozval, da po svojih močeh omogočita, da bi "evropske institucije izkazale spoštljiv odnos do otrok, žena in mož, ki počivajo v več kot 600 množičnih grobiščih po Sloveniji, še posebej zato, ker je velika večina žrtev drugih narodnosti". Ob tem je dodal, da je v Sloveniji v moriščih več kot 200.000 žrtev revolucionarnega nasilja različnih narodnosti. Med njimi so poleg Slovencev še Nemci, Italijani Madžari, Srbi, Hrvati in mnogi drugi narodi. In tudi zato bi po besedah Zvera morale evropske institucije obsoditi to nasilje.

Družba

Kulturni praznik in "čudna" državna proslava

8. februarja smo obeležili kulturni praznik, ki je posvečen spominu na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ta dan in nekaj dni prej pa se je po državi zvrstilo več prireditev. Medtem ko je bila osrednja državna proslava v nedeljo, 7. februarja, pa so v ponedeljek dopoldne predsednik države Borut Pahor, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj položili venec pred pesnikovim spomenikom v Ljubljani. Osrednji prireditvi sta bili v pesnikovem rojstnem kraju v Vrbi in v Kranju.

Na državni proslavi s podelitvijo Prešernovih nagrad sta veliki nagradi prejela pisatelj Tone Partljič in skladatelj Ivo Petrić. Šest nagrad Prešernovega sklada so dobili skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.

Znova pa je zmotila državna proslava. Ta je minila v duhu odpiranja novih umetniških interpretacij. Sedma kitica Zdravljice je bila predstavljena v več jezikih oziroma načinih izvedb. Ob koncu pa je režiser Mare Bulc za Televizijo Slovenija v živo prebral izjavo, v kateri je dejal, da sta vsebino proslave narekovala upravni odbor Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo. Sam ni vedel, ali naj pristane na cenzuro ali naj se umakne iz projekta. Predsednik sklada Janez Bogataj je v odzivu dejal, da se mu zdi, da graditi na simbolih, ki nam že tako grenijo vsakdan, kot so žica, protestniki in podobne stvari, ne sodi na državno proslavo ob kulturnem prazniku. Da je bila osrednja proslava neprimerna, pa menijo v NSi. Kot je v odprtem pismu ministrici zapisala predsednica stranke Ljudmila Novak, protestirajo zaradi vsebine kulturnega programa in izbora nastopajočih umetnikov. Novakova je ob tem opozorila še na to, da bomo junija praznovali 25-letnico samostojne slovenske države. "Državna proslava ob tej obletnici naj bo skrbno pretehtan umetniški projekt, ki bo vsebinsko verodostojen, umetniško odlično izveden, s svojim sporočilom pa povezovalen in spodbuden za narod," je zapisala predsednica NSi.

Koprsko stolnico že 500 let krasi Carpaccieva slika Marije z detetom in s svetniki

Ob 500-letnici nastanka oltarne slike Marije z detetom in s svetniki beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia bodo v Kopru v prihodnjem letu in pol pripravili številne prireditve, od koncertov do razstav in znanstvenega simpozija. Koprski župnik Primož Krečič je ocenil, da Koper, "ki je mesto znanosti, trgovine in urejenosti in mnogih drugih stvari, potrebuje dušo," ta dogodek pa po njegovem prispeva prav k temu.

V projektu poleg škofije, občine in pokrajinskega muzeja sodelujejo še koprski filatelistični klub, ki je pomagal pri izdaji priložnostne znamke in razglednice, koprska skupnost Italijanov in Italijanska unija. Slikar beneške šole Vittore Carpaccio je živel na prelomu 15. in 16. stoletja in je bil učenec Gentileja Bellinija.

Pred 1700 leti se je rodil sv. Martin, zavetnik blejske farne cerkve

Župnija Bled praznuje letos jubilejno 1700. obletnico rojstva sv. Martina, zavetnika farne cerkve. Ob tej priložnosti so obnovili 105 let starte Milavčeve orgle in nedeljo pred slovenskim kulturnim praznikom izbrali za njihov blagoslov. Slovesno mašo ob tej priložnosti je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Na pevskem koru so za to priložnost prepevali združeni pevski zbori župnije Bled pod vodstvom Polone Frelih, na orglah pa jih je spremljal prof. Tone Potočnik.

Pust z dobrim namenom - zbrali 55.246 evrov

Za nami pa je pustni vikend in seveda tudi torek. Radio Ognjišče je v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije tudi na letošnjo pustno soboto pripravil ples z dobrim namenom – Pustno Sobotno iskrico. Na njej smo od 10. do 14. ure s pomočjo poslušalcev in obiskovalcev plesa zbirali sredstva za obnovo porodnišnice na Madagaskarju. Zbrali smo več kot 55 tisoč evrov evrov. Ob zvokih glasbe dekliškega ansambla Skrivnost in pevke Romane Kranjčan je v dvorani Zavoda sv. Stanislava zaplesalo več kot dva tisoč maškar.

Misijonar Janez Krmelj se je za darove iskreno zahvalil v imenu vseh Malgašev in misijonarjev, v studiu pa pojasnil, katera nujna dela bo potrebno najprej izpeljati in zakaj: "Najprej bomo skušali položiti ploščice po tleh in po stenah, prepleskali bomo in nato dodali tri nove prostore. Težave nastanejo tudi, ko na porodu včasih nastane nesreča, otrok se rodi mrtev … Za takšne mamice potem nimamo poskrbljenega svojega prostora."

Z darovi, zbranimi na letošnji iskrici, se je tako seznam dobrodelnih akcij še podaljšal. Naj spomnimo, da smo v preteklosti s sredstvi PSI pomagali zgraditi tudi šoli v Kambodži, kupiti riž v Afriki, buldožer za gradnjo cest na Madagaskarju, čolne za plovbo po Amazonki, pa tudi za potrebe bolnišnice za invalidno mladino na Stari gori, za terapijo v osnovni šoli s prilagojenim programom v Mariboru ter za nakup mleka za Karitas. Pokroviteljica PSI je bila Pivovarna Union. Roko je podal tudi Mercator, ki je za dober namen daroval 2500 krofov, maškare pa so lahko grizljale tudi Chio chips.

Šport

Slovenski smučarski skakalci so prejšnjo soboto v Oslu zmagali na ekipni tekmi za svetovni pokal. Jurij Tepeš, Domen Prevc, Robert Kranjec in Peter Prevc so prepričljivo slavili pred Norveško in Japonsko.

Peter Prevc je v sredo zmagal na tekmi za svetovni pokal smučarjev skakalcev Trondheimu. To je bila že njegova deveta zmaga v sezoni in 15. v svetovnem pokalu. Z njo se je na lestvici najuspešnejših Slovencev izenačil s Primožem Peterko, hkrati pa je zabeležil 60. slovensko moško zmago.

Smučarski skakalec Robert Kranjec pa je zmagal na petkovi tekmi svetovnega pokala v poletih v Vikersundu. S skokoma 236 in 239,5 m je za 4,4 točke ugnal Norvežana Kennetha Gangnesa in za 12 japonskega veterana Noriakija Kasaija. Peter Prevc (226,5, 220,5 m) je s četrtim mestom še povečal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala, kjer ima zdaj pred Nemcem Severinom Freundom. Jurij Tepeš je kljub padcu po drugem skoku zasedel 13. mesto, Jaka Hvala pa je bil 20.

Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi 2. kroga prijateljskega turnirja evropskega izziva v Innsbrucku premagala Francijo s 4:3. Slovenija je turnir začela zelo dobro, saj je v četrtek gostiteljico in večno tekmico Avstrijo premagala prepričljivo s 6:2. Slovenci so bili uspešni tudi v petek, izid je bil sicer nekoliko tesnejši, na koncu pa so v boju z udeleženci letošnjega elitnega svetovnega prvenstva v Rusiji izbranci Nika Zupančiča slavili s 4:3.

Slovenski atlet Luka Janežič je v petek na dvoranskem mitingu v Linzu v Avstriji zmagal v teku na 400 m in s časom 46,32 sekunde krepko izboljšal svoj slovenski rekord ter postavil trenutno šesti izid sezone na svetu. Prav v Linzu je 31. januarja na slovenskem dvoranskem prvenstvu v krožnih tekih tekel prejšnji slovenski rekord 46,54 sekunde.

12. februarja pa smo se spominjali začetka 17. in 21. zimskih olimpijskih iger. 12. februarja leta 1994 so se začele XVII. zimske olimpijske igre v Lillehammerju na Norveškem. Za Slovenijo so bile uspešne saj je dobila tri bronaste medalje. Alpska smučarka Alenka Dovžan je bila bronasta v kombinaciji, Katja Koren in Jure Košir pa sta bila tretja v slalomu. 12. februarja leta 2010 so se začele XXI. zimske olimpijade v Vancouvru v Kanadi. Na njih je alpska smučarka Tina Maze osvojila srebrni medalji v veleslalomu in superveleslalomu. Bron pa si je v šprintu klasično kljub hudi poškodbi prislužila smučarska tekačica Petra Majdič. Nastopila je z zlomljenimi rebri in predrtim pljučnim krilom.