univerza al-Azhar
Univerza al-Azhar pripravljena gostiti srečanje med papežem in velikim imamom
Svet | Marjana Debevec
Po zgodovinskem objemu med papežem Frančiškom in ruskim patriarhom Kirilom I. Sveti sedež nadaljuje tudi dialog z muslimani. Eno najprestižnejših univerz sunitskega islama al-Azhar v Kairu so namreč v teh dneh, po več letih težavnih odnosov, obiskali predstavniki papeškega sveta za medverski dialog. Univerza je ob tem izrazila pripravljenost ponuditi prostor za srečanje med papežem Frančiškom in velikim imamom. V Maroku pa je nekaj dni pred tem več kot 250 muslimanskih voditeljev podpisalo izjavo, v kateri pozivajo k polni verski svobodi za kristjane in druge verske manjšine v pretežno muslimanskih državah. Islamske narode pa pozivajo k obrambi kristjanov pred preganjanjem islamskih skrajnežev.
Na srečanju na univerzi al-Azhar v Egiptu so predstavniki omenjene muslimanske univerze in Svetega sedeža izrazili nujnost po vnovični vzpostavitvi odnosov med obema ustanovama, kar je tudi želja papeža Frančiška in vseh ljudi dobre volje. Dialog naj bi prispeval za dobro celotnega človeštva, so prepričani. Univerza Al-Azhar je dialog z Vatikanom prekinila po izjavah papeža Benedikta XVI. o atentatu na Kopte v Aleksandriji. Egipčanska vlada je takrat odpoklicala svojega veleposlanika pri Svetem sedežu.
Medtem pa je v Maroku več kot 250 muslimanskih voditeljev v izjavo pozvalo k polni verski svobodi za kristjane in druge verske manjšine v pretežno muslimanskih državah, islamske narode pa pozvalo k obrambi kristjanov pred preganjanjem islamskih skrajnežev.
Zgodovinski dokument z naslovom »Marakeška izjava« uporablja jezik Medinske ustave preroka Mohameda in prepoveduje versko nasilje v imenu islama, poroča Družina.
Izjava je sad vrhovnega srečanja imamov, političnih voditeljev in izobražencev, ki so se ga udeležili tudi številni ameriški krščanski voditelji. Do podpisa pa je prišlo, ko je človekoljubna organizacija Open Doors, ki se zavzema za preganjane kristjane, objavila svoj seznam najbolj ogroženih držav za kristjane v letu 2016. Seznam je pospremila z besedami, da bodo v 35 izmed 50 držav na seznamu glavni pobudniki preganjanja islamski skrajneži in da je preganjanje kristjanov »že naraslo na raven etničnega čiščenja«.
Izjava poziva k prenovi vzgojno-izobraževalnih programov, iz katerih naj bi odstranili vsa gradiva, ki na kakršen koli način spodbujajo nasilje in skrajništvo in k množičnemu gibanju za pravičen odnos do verskih manjšin v islamskih državah; vse religije poziva, naj se soočijo z vsemi oblikami verskega skrajništva, sramotenja in klevetanja vsega, kar je drugim sveto in naj se izogibajo sleherni obliki sovražnega govora.
Podpisniki izjave še potrjujejo, da je neprimerno izrabljati religijo z namenom izvajanja nasilja nad pravicami verskih manjšin v islamskih državah.
