VIDEO: Papež v Mehiki 1. dan: Bog je po Mariji vedno z nami!

Cerkev po svetu | 13.02.2016, 17:59 Marta Jerebič

Papež Frančišek je ponoči po našem času prišel v Mehiko, kjer se je zjutraj najprej srečal s predstavniki oblasti in civilne družbe, zatem pa še z mehiškimi škofi. Dan je sveti oče sklenil s sveto mašo pri Guadalupski Materi Božji.

Papež v svetišču Guadalupske Matere Božje: Bog je po Mariji vedno z nami!

Papež Frančišek se je na svojem apostolskem potovanju v Mehiki ob koncu prvega dne ustavil pri gaudalupski Materi Božji. Svetišče se nahaja na mestu, kjer je kmalu po odkritju Amerike leta 1531, neuk in komaj spreobrnjen indijanski domorodec Juan (izg. Huan) Diego doživel njenih pet prikazanj. V svetišču, ki je bilo zgrajeno po Marijinem naročilu in v njem vsak dan obhajajo tudi do 20 svetih maš, hranijo ikono, ki jo je Božja Mati sama izročila Juanu Diegu. Naslikana je na njegovem ponču iz kaktusovih vlaken, ki se sicer ohranijo največ dve desetletji. Marijina podoba, ki ni naslikana s človeško roko, je vse do danes predmet znanstvenih raziskovanj, ki potrjujejo njen čudežni izvor, o čemer so objavljene številne študije. Pred to podobo so se že vse od začetka dogajala množična spreobrnjenja, saj so Indijanci v azteških večbarvnih znakih na njeni njeni obleki razbirali Božje sporočilo odrešenja namenjeno prav njim. Pred ikono gaudalupske Matere Božje se je med sveto mašo po homiliji skupaj z več kot 30-tisoči prisotnih vernikov papež Frančišek več minut zadržal v popolni tišini.

Papež Frančišek se je v homiliji ustavil ob evangeljskem odlomku, ki govori o Marijinem obisku pri sorodnici Elizabeti. Podobno kot nekoč Elizabeto, je Marija je obiskala tudi prebivalce Mehike, ko se je prikazala Indijancu Juanu Diegu. Podobno kot njemu, se še vedno razodeva tudi vsem, ki tako kot on čutijo, da »so brez vrednosti«. Ta njena izbira preprostega Indijanca ni bila naperjena proti nikomur, temveč vsem v prid!

Sveti oče je v nadaljevanju dejal, da je »tisto jutro prikazanja Bog prebudil in še vedno prebuja upanje najmanjših, trpečih, beguncev in odrinjenih na rob, vseh tistih, ki čutijo, da nimajo primernega mesta v družbi. Ob tisti zori se je Bog približal in se približuje trpečim, srcu mnogih mater, očetov, starih staršev, ki so videli oditi svoje otroke, ki so zrli v izgubljene ali celo uničene zaradi kriminala.« Juan Diego, ki je ob tisti zori izkusil, kaj je upanje in kaj je Božje usmiljenje, je bil izbran, da bi nadzoroval, skrbel, varoval in spodbujal gradnjo Marijinega svetišča. Večkrat je Devici dejal, da ni primerna oseba za to in jo prosil, naj izbere koga drugega. A Marija mu je z odločnostjo, ki se rodi iz usmiljenega srca Očeta, zatrjevala, da bo prav on njen glasnik.

Nato je sveti oče spomnil, da je „Božje svetišče življenje Božjih otrok, vseh in v vsakršnih okoliščinah, zlasti še v življenju mladih, ki nimajo prihodnosti in so izpostavljeni neštetim bolečim in tveganim situacijam ter ostareli brez priznanja, ki ostajajo pozabljenih ob robu. Božje svetišče so naše družine, ki potrebujejo vsaj najnujnejše, da bi se mogle izoblikovati in vzdrževati. Božje svetišče je obličje mnogih, ki jih srečujemo na naši poti …«

Zagotovil je, da Bog prihaja na pomoč najšibkejšim in „prebuja upanje najmanjšim, trpečim in odrinjenim, beguncem in izključenim, vsem tistim, ki čutijo, da nimajo primernega prostora v teh krajih.“

Skratka, vsi so lahko del Božjega načrta in Božja Mati zaznava „naše stiske, naš obup, našo žalost“. Pravi celo, da ji je v čast, da je naša Mati. Papež Frančišek je spomnil, da je to „...za nas zagotovilo, da solze trpečih niso nerodovitne, temveč so tiha molitev, ki se dviga do nebes in da vedno najde prostor pod njenim plaščem. V Mariji in z njo postaja Bog naš sopotnik, z nami nosi križe, da nas naše stiske ne bi zlomile.“

Božja Mati nas vabi, naj bomo njeni glasniki, naj spremljamo življenje mnogih in naj brišemo njihove solze. Ne gre torej samo za pomoč „zapornikom“, za odpuščanje tistemu, ki te je prizadel, za tolaženje žalostnih in za potrpljenje z bližnjimi, kar vse naj bi sicer delali v Letu usmiljenja.

Papež mehiškim škofom: Bodite služabniki in varuhi edinosti!

Papež Frančišek se je dopoldne po lokalnem času v katedrali Marijinega Vnebovzetja v Ciudádu de Méxicu srečal z mehiškimi škofi. Zaupal jim je, da je v Mehiko prišel, ker si je želel, da bi ga dosegel materinski pogled Device iz Guadalupeja. V nagovoru jih je približal njen pogled, ki je pogled nežnosti, pogled, ki zna tkati, pogled, ki je pozoren do sljudi in gradi iz naroda eno samo telo.

Marija nas uči, da je edina sila, ki lahko osvoji srce ljudi, nežnost Boga, je poudaril papež in zato škofe povabil, naj se rahločutno in spoštljivo sklonijo k ljudem. Odgovorili naj bi na krike ljudi in vprašanja, ki jih nosijo v svojih srcih. »Na ta krik morate odgovoriti, da Bog obstaja in je po Jezusu blizu; da lahko gradimo samo na Bogu.« Papež je škofe tudi opozoril pred tem, da bi izgubljali čas z opravljanjem, spletkami, kariernimi ali vodstvenimi projekti, s sterilnimi interesnimi klubi ali združenji. Imeli naj bi materinski pogled, ki ga po papeževih besedah potrebujejo predvsem mladi. Ti namreč vse prevečkrat zapadejo v drogo.

Škofje naj bi prispevali tudi k edinosti in spravi mehiškega naroda, saj ima Božja ljubezen dovolj moči, da ga spremeni. Za to pa sta po njegovih besedah potrebni potrpežljivost in ponižnost. Ta edinost naj bi vključevala tudi staroselska ljudska z vso svojo izjemno kulturo. S pogledom v preteklost, ki je bila pogosto zaznamovana z žalostnimi dogodki, naj bi spodbujali upanje v nove cilje.

Škofje naj bi bili tudi vedno pozorni, nikoli zaspanega pogleda. »Gorje vam, če spite na lovorikah«, jim je dejal. S tem je mislil na številne posvečene in laike, ki so dali življenje za poslanstvo Cerkve. Za to pa je potrebno pastoralno spreobrnjenje. »Za pastirje je pomembno, da premagate skušnjavo po distanci od ljudstva, klerikalizmu, hladnosti in brezbrižnosti, zmagoslavnem obnašanju in po tem, da samega sebe postavljate za merilo drugim.« Papež je namreč prepričan, da bližina in ustrežljivost lahko naredita več kot sila, kar nas uči tudi guadalupska Marija ali morenita. Škofe je zato povabil, naj v srcu nosijo poglede ljudi, ki iščejo Boga ter opazijo njihovo trpljenje in njihove potrebe. To velja še posebej za duhovnike. »Nikoli jih ne pustite samih in zapuščenih«, je mehiške škofe povabil Frančišek.

Poslanstvo škofov pa je po papeževih besedah tudi pogled, ki zaobjema celoto, kar je mogoče le v občestvu. Za Mehičane bi bilo po njegovih besedah zelo pomembno enotno pričevanje krščanstva ter enak pogled na istovetnost in usodo ljudi. »Mehika potrebuje škofe, ki so služabniki in varuhi edinosti«, jim je dejal in dodal: »Niso potrebna načela, ampak skupnost Gospodovih pričevalcev.«

Ob sklepu se je papež dotaknil še številnih migracij in mehiške škofe povabil, naj sodelujejo z ameriškimi škofi, da bi materinska navzočnost Cerkve ohranila žive korenine njihove vere, ki bo zanje razlog za upanje, moč in ljubezen.

Papež predstavnikom oblasti: Prizadevajte si za skupno dobro!

Papež Frančišek je danes kot prvi papež v zgodovini prestopil prag nacionalne palače v mehiški prestolnici, kjer je sedež vlade in urad predsednika. Janeza Pavla II., ki je Mehiko obiskal kar petkrat, niso nikoli sprejeli kot voditelja države, Benedikt XVI. pa se leta 2012 ni mudil v prestolnici. Frančišek se je najprej zadržal v zasebnem pogovoru z mehiškim predsednikom, nato je nagovoril še druge predstavnike oblasti in civilne družbe. Poudaril je, da prihaja kot misijonar usmiljenja in miru, pa tudi kot sin, ki se želi pokloniti svoji materi, Guadalupski Devici in se prepustiti njej v varstvo. Oblasti je pozval, naj iščejo skupno dobro, ne privilegijev.

Papež je spomnil na izjemno kulturno bogastvo države, ob tem je poudaril, da so mladi glavno bogastvo Mehike, tudi zaradi dejstva, ker predstavljajo več kot polovico prebivalstva. To daje upanje za prihodnost, a hkrati je na vseh odgovornost, da si prizadevajo za skupno dobro:

“Vsakič, ko iščemo pot privilegijev in koristi za posameznike na račun dobrobiti vseh, se življenje v družbi spremeni v rodovitni teren za korupcijo, preprodajo mamil, izključevanje drugačnih kultur, nasilje in celo trgovanje z ljudmi, ugrabitve in smrt. Vse to povzroča trpljenje in zavira razvoj.”

Papež je povabil k iskanju novih oblik dialoga, pogajanj, mostov, ki lahko vodijo po poti zavzetosti za solidarnost. Skratka k taki politiki, ki bo pristno človeška, in taki družbi, v kateri se ne bo nihče počutil žrtev izključevanja. Oblasti morajo vsem državljanom dati priložnost, da so protagonisti svoje usode. Pomagati jim morajo, da pridejo do nepogrešljivih materialnih in duhovnih dobrin. Pri tem mehiška vlada lahko računa na sodelovanje Katoliške Cerkve, je še dejal papež.