Avstrija omejuje sprejem števila prosilcev za azil
Andrej Šinko
Predstavniki avstrijske vlade, glavarji devetih zveznih dežel in predstavniki občin so se na srečanju na Dunaju dogovorili, da bo Avstrija letos sprejela 37.500 prosilcev za azil, do konca junija 2019 pa skupno 127.500. To predstavlja približno 1,5 odstotka prebivalstva. Avstrijske oblasti so na meji s Slovenijo danes začele izvajati tudi nov sistem sprejemanja migrantov.
Avstrijski kancler Werner Faymann je ocenil, da bo za zmanjšanje števila migrantov, potrebno ukrepati tako na evropski kot državni ravni. Glede na doseženi dogovor naj bi Avstrija letos sprejela približno 37.500 prosilcev za azil, prihodnje leto 35.000, leta 2018 30.000, do sredine leta 2019 pa še 25.000. V skupno število pa ni vključenih 90.000 migrantov, ki so lani zaprosili za azil v Avstriji. Za zdaj sicer še ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bo ta zgornja meja presežena.
Omenjeni cilj naj bi avstrijske oblasti dosegle predvsem z dvema ukrepoma, in sicer: obsežnejšim vračanjem tistih, ki niso upravičeni do azila, v njihove domovine, ter boljšim nadzorom meje. V ospredju slednjega naj bi bilo, da bi že na meji lahko razlikovali med begunci in tistimi, ki nimajo pravice do azila.
Nov sistem nadzora na meji s Slovenijo
Avstrija ob tem uvaja tudi nov sistem sprejemanja migrantov. Poskusno so ga na meji v Špilju uvedli danes, v polnosti pa naj bi zaživel do februarja. Na omenjenem mejnem prehodu pa bodo po novem lahko obravnavali do 6000 migrantov na dan. »Vojsko bomo kadrovsko okrepili s 330 pripadnikov na 500. Policisti in pripadniki vojske bodo nadzorovali begunce skladno z novimi tehničnimi zmožnostmi. Opraviti želimo dosledni nadzor. Ne moremo obljubiti nobene rešitve tega problema na evropski ravni,« je pojasnil kancler Faymann. Po novem naj bi skozi Avstrijo lahko potovali samo tisti begunci, ki bodo zaprosili za azil v Nemčiji. Vse tiste, ki bi želeli potovati npr. na Švedsko, pa naj bi Avstrija zavrnili že na svoji meji. Tiskovni predstavnik avstrijske policije na Štajerskem Fritz Grundnig pojasnjuje: »Ko begunci pridejo sem, jih pregledamo osebno in njihovo prtljago ter jih povprašamo po osebnih podatkih, kam so namenjeni in kje bodo zaprosili za azil. Nato pridejo do dejanske mejne kontrole, kjer jim pregledamo dokumente in preverimo identiteto. Tu se bo tudi odločilo, ali je potrebna njihova vrnitev ali se jih lahko spusti naprej.«
Rutte: Dotok migrantov v EU bo potrebno omejiti
Tudi nizozemski premier Mark Rutte je na zasedanju Evropskega parlamenta opozoril, da je trenutno število beguncev v Evropski uniji nevzdržno. Zato bo potrebno dotok v prihodnjih šestih do osmih tednih občutno zmanjšati. Po njegovi oceni bo za to ključno izvajanje dogovora s Turčijo za zmanjšanje pritiska na zunanje meje povezave, zagotavljanje ustreznih sprejemnih zmogljivosti in ustreznega nadzora na meji ter vzpostavljanje žariščnih točk.
Evropska unija naj bi sicer v kratkem predlagala tudi spremembe dublinskih pravil, v skladu s katerimi je za obravnavo prošnje za azil pristojna prva država, v katero je vstopil migrant. Po poročanju Financial Timesa naj bi šlo za revolucijo v migracijski politiki unije, saj naj bi se z novim predlogom preložilo breme z južnih na bogatejše severne članice. S tem naj bi Bruselj povečal tudi pritisk, da se podpre formalni sistem kvot in breme razporedili po celotni uniji.
