Leto dni po napadih na satirični tednik Charlie Hebdo

Svet | 07.01.2016, 16:45

Pred letom dni sta islamista napadla prostore satiričnega tednika Charlie Hebdo in ubila 12 ljudi. Napad je pretresel Francijo, a groze kljub policijski akciji še ni bilo konec. Na delu je bil še en skrajnež, ki je med drugim napadel judovski supermarket. Skupaj so krvava dejanja zahtevala 17 življenj. Takrat se ni nihče zavedal, da je bil to zgolj uvod v leto terorizma, s kakršnim se Francija v moderni zgodovini še ni soočila. Vse skupaj je sprožilo ogorčenje evropskega in svetovnega političnega vrha, odprta ostajajo številna vprašanja. V teh dneh se ob obletnici vrstijo spominske slovesnosti.

Napadi v Franciji v začetku in proti koncu preteklega leta so med drugim spremenili dojemanje varnosti med državljani Evropske unije. Da je zavedanje o prisotnosti islamske teroristične grožnje vse močnejše, je za Radio Ognjišče poudaril strokovnjak za obveščevalno-varnostno dejavnost Damir Črnčec. Žalosti ga, da bo takšna percepcija v tem letu še naraščala. Na ravni povezave zaznava ogromno retorike in premalo dejanj, ki bi pomirili ljudi. Vzroki za krvava dejanja so po njegovem zelo globoki. "Zgrešena migracijska politika, pojav Al Kaide in pozneje Islamske države." Zgovorne so tudi številke. "V Franciji je danes po uradnih podatkih 11 tisoč radikaliziranih posameznikov. Ta številka nenehno narašča. Velika večina je francoskih državljanov. Prav tako je tam več kot tisoč 500 ljudi, ki so bili udeleženi na bojiščih v Siriji in Iraku na strani Islamske države," je pojasnil Črnčec. Kot je dodal, je to velik zalogaj za varnostne strukture, ki niso vsemogočne. Odgovore in rešitve je zato treba iskati drugje.

Predsednik Francije Francois Hollande je ob prvi obletnici napadov na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo pozval k boljšemu sodelovanju varnostnih služb. Zavzel se je tudi za poostreno varnostno zakonodajo. Predsednik Francoske škofovske konference, nadškof Georges Pontier, je medtem povabil k bratstvu. Poudaril je še, da strah tudi v času nasilja ni dober svetovalec. "Strah ni dober, saj nas vzame v svoje klešče in nas privede do tega, da sprejemamo nerazumske odločitve, kar je zelo nevarno. Vselej si moramo prizadevati za srečanje, za bratstvo, a za to pot potrebujemo vse prebivalce naše države."

Nadškof Pontier je za Radio Vatikan prav tako dejal, da veroizpovedi ne bi smele postajati grešni kozli, pri čemer je imel v mislih prav satirični tednik Charlie Hebdo. Ta je namreč prvo obletnico napadov na uredništvo zaznamoval s provokativno naslovnico s podobo bradatega Boga v teku, ki je okrvavljen in oborožen. Pospremljena je s komentarjem: Leto dni pozneje - morilec je še na begu. Do objave so bili kritični pri vatikanskem časopisu L´Osservatore Romano. Prepričani so, da se v njej zrcali žalostni paradoks današnjega sveta, ki se po eni strani občutljivo odziva na kakršnokoli norčevanje in vedno znova izraža zahteve po politični korektnosti, po drugi strani ni pripravljen priznati in spoštovati vere ljudi, ne glede na to, kateri veroizpovedi pripadajo.

Da bo razprava o svobodi govora vselej živa, je za naš radio opozoril Črnčec. To je bistvo demokracije. "Nihče se v to razpravo ne sme vplesti z orožjem, nasiljem, množičnimi posilstvi," je bil jasen Črnčec.

Hollande je ta teden v Parizu že odkril spominsko ploščo za 17 žrtev krvavih dogodkov pred letom dni. Osrednja slovesnost bo v nedeljo na Trgu republike v francoski prestolnici, kjer naj bi zasadili tudi desetmetrski hrast. Na množičnem zborovanju se bodo spomnili še 130 ubitih v novembrskih terorističnih napadih. Francoski katoliški škofje se bodo jutri srečali z judovsko skupnostjo v bližini supermarketa na vzhodu glavnega mesta, ki je bil pred letom dni prav tako tarča napadov.