Pregled domačih dogodkov minulega tedna

Slovenija | 09.01.2016, 18:00 Tanja Dominko

Vstop v leto 2016 se je začel sorazmerno mirno, v različnih mestih so pripravili silvestrovanja na prostem, še več pa je bilo takih, ki so novemu letu nazdravili doma pri svojih domačih. Konec minulega tedna je Slovenijo pobelil sneg in zaradi nizkih temperatur se je obdržal ves teden, kar je še največ veselja povzročilo otrokom, precej manj pa njihovim staršem, razen če niso ljubitelji smučanja. Snega so se razveselili tudi v smučarskih središčih, saj je konec decembra že kazalo, da bo zima ostala povsem suha, visoke temperature pa so marsikje onemogočale pripravo umetnega snega. Kot rečeno se je zdaj ozračje ohladilo, medtem ko so ga v političnih krogih segrevali poslanci SDS in Nsi z vložitvijo interpelacije, srca prav vseh Slovencev pa je ogreval kar štiri dni skakalec Peter Prevc.

UTRIP CERKVE

V sredo smo obhajali praznik Gospodovega razglašenja oziroma sv. treh kraljev, kot se imenuje v zahodni tradiciji. V nekaterih državah, kot so Avstrija, Italija ali Hrvaška, je to tudi dela prost dan, a ne pri nas. V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja je bila dopoldne praznična sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je vernike povabil, naj bomo odprtih oči in odprtega srca, da bi kot modri z Vzhoda videli in sprejemali znamenja, s katerimi nas Gospod vabi na pot vere; da bi prisluhnili Božji govorici in preslišali tiste besede, ki nas želijo odvrniti od prave poti; da bi od vsakega srečanja z Gospodom znali oditi po drugi poti, potrjeni v dobrem; ter da ne bi bili sodelavci pri smrti Boga v dušah in družbi, ampak da bi bili vedno tisti, ki ga oznanjamo. Kot je dodal, Bog v življenje vsakega človeka pošilja luč, da prebudi njegovo iskanje in različna vprašanja, zato je pomembno, da smo tudi mi pozorni v opazovanju svoje okolice, dogodkov, časa, zgodovine, narave in svojega življenja.

Kot je poudaril nadškof Zore, tudi mi v iskanju Boga slišimo besede, ki obljubljajo raj na Zemlji, spremembo vsega krivičnega in so nam všeč, saj so smiselne in prepričljive. Zaradi njih lahko skrenemo s poti, zato se moramo vprašati, kakšen je njihov namen, preveriti jih moramo v luči svetlobe, ki ji sledimo, »da ne bi nehote postali sodelavci pri zlu, da ne bi nehote postali tisti, ki pomagajo izganjati Božjo besedo, Božjo voljo in Božje načrte iz človeške družbe in človeške zgodovine«. V luči vsega Božjega, kar nosimo s seboj, lahko v vsakdanjih stvareh prepoznamo Gospoda, kot so modri z Vzhoda, ko so prišli v Betlehem, v Mariji, Jožefu in detetu prepoznali Sveto družino. 

Nekateri slovenski škofje so na praznik Gospodovega razglašenja maše po stolnicah ali drugih cerkvah darovali zvečer. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je mudil v Komendi, v murskosoboški stolnici je vernike nagovoril škof Peter Štumpf. Omenil je tudi kolednike. »Sprašujem se, kaj je v teh mladih kolednikih sprožilo misel in voljo, da so si vzeli dan ali dva in šli v vrtec, v bolnišnico, v dom ostarelih in k njihovemu sošolcu, ki ga je zadela preizkušnja? Ali ni to nekaj čudovitega sredi mnogih grozot in neumnosti? Ali ni to nekaj Božjega sredi tolikih temin žalosti, osamljenosti, nesmislov in depresij?« Škof Štumpf je ob tem spregovoril o usmiljenju in dejal, da kdor hodi po poteh usmiljenja, ne more biti razočaran in ne more razočarati drugih. Usmiljenje daje smisel sedanjosti in prinaša novosti za prihodnost.

Misijonsko središče Slovenije je, kot smo poročali, tudi letos organiziralo Trikraljevsko oziroma koledniško akcijo, ki se je tradicionalno začela na god sv. Štefana in se končala na praznik Treh kraljev. Ta stari običaj, ko otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši, kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov, so obudili pred dobrimi 20. leti. Z letošnjo akcijo bo Slovenija pomagala misijonarjema Jožetu Adamiču in Tonetu Kerinu z Madagaskarja pri gradnji dveh osnovnih šol, Poloni Berlec iz Salomonovih otokov pri gradnji cerkvenega šolskega centra, s. Dorici Sever iz Kanade pri ureditvi skupnih prostorov na misijonu, s. Agati Kociper iz Brazilije pri izvedbi delavnic indijanske obrti, Tomažu Mavriču iz Ukrajine pri dograditvi in opremi hiše za mlade odvisnike ter s. Poloni Švigelj iz Senegala pri gradnji osnovne šole.

Na Misijonskem središču Slovenije medtem poudarjajo, da je eden od namenov akcije ta, da se zavemo, da smo vsi lahko misijonarji in oznanjevalci evangelija. Poklicani smo, da prinašamo veselo oznanilo, da smo nosilci upanja in pogumni znanilci vesele novice o Jezusovem rojstvu. Skupino kolednikov sta v torek sprejela tudi predsednik vlade in predsednik republike.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Poslanci SDS in NSi so v četrtek v državnem zboru vložili interpelacijo zoper zunanjega ministra Karla Erjavca, ker mu očitajo vodenje zgrešene zunanje politike. Pod interpelacijo se je podpisalo vseh 26 poslancev NSi in SDS. Erjavec je interpelacijo zavrnil kot "pamflet očitkov", glede na prve odzive iz koalicijskih strank pa tudi sicer ni veliko možnosti, da bi interpelacija uspela. Le v opozicijski ZL so zatrdili, da interpelaciji ne nameravajo nasprotovati. Kdaj bo seja v državnem zboru, še ni znano.

Na Brdu pri Kranju je v začetku tedna potekal 20. redni letni posvet slovenske diplomacije. Zbralo se je 50 veleposlanikov in vodij predstavništev ter 80 drugih visokih slovenskih diplomatov. Posvet se je začel z nagovorom zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je udeležencem podal analizo dogodkov v preteklem letu in načrte za naprej. Poudaril je, da "mednarodni odnosi že dolgo niso bili tako zapleteni" in da so pred slovenskimi diplomati številni pomembni izzivi. Kot je dejal, smo iz finančne in gospodarske krize na žalost prešli v varnostno krizo. Med novimi grožnjami, ki se pojavljajo, je opozoril predvsem na teroristično skupino Islamska država. Napadi v osrčju Evrope kažejo, da naša varnost ni sama po sebi umevna. Opozoril je še na poslabšanje razmer v Severni Afriki, Afganistanu, pa tudi na Balkanu. Spomnil je tudi na zaplete z arbitražo s Hrvaško v minulem letu in poudaril, da si Slovenija prizadeva za verodostojen arbitražni postopek, ki mora pripeljati do rešitve mejnega spora. Predsednik vlade Miro Cerar pa je posebno pozornost namenil reševanju migracijske krize. Kot je dejal, bo slednja še naprej narekovala dogajanje v novem letu. Cerar si želi tudi dobrih odnosov s Hrvaško. Bo pa zato potrebna politična volja na obeh straneh, je dejal.

Predsednik republike Borut Pahor je na torkovem delu posveta slovenske diplomacije izpostavil, da Evropska unija potrebuje bolj izdelano vizijo, kot jo ima danes, če želi preživeti in se krepiti, kar je nacionalni interes Slovenije. Prepričan je, da je potreben nov poskus oblikovanja evropske ustave. Ena osrednjih tem so bili tudi odnosi med Slovenijo in Hrvaško. Pahor je poudaril, da so zaradi povečanih varnostnih tveganj dobri sosedski odnosi zdaj še toliko bolj pomembni. Tradicionalno srečanje je sicer vedno odlična priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev.

Napovedi, da bo Italija na meji s Slovenijo vzpostavila nadzor, so se izkazale za neresnične, vsaj za zdaj. To je zatrdil tudi italijanski notranji minister Angelino Alfano. Je pa minister potrdil, "da bo Italija vztrajala in po potrebi še okrepila protiteroristične kontrole na balkanski poti". Ob tem ne gre izključiti, da je Alfano zanikal uvedbo mejnega nadzora tudi zaradi pritiskov iz Slovenije. 

Londonska revija The Banker iz skupine Financial Times je ministra za finance Dušana Mramorja izbrala za evropskega finančnega ministra leta 2016. Kot so sporočili z ministrstva, si je nagrado prislužil predvsem zaradi prispevka pri izhodu Slovenije iz recesije in pri stabilizaciji bančnega sistema. V Gospodarski zbornici Slovenije ob tem menijo, da nagrada pomeni bolj priznanje Mramorjevima predhodnikoma Janezu Šušteršiču in Urošu Čuferju. Veliko pa je k temu prispevalo tudi gospodarstvo, predvsem izvozniki, pravijo na zbornici. Zasluge Mramorja so po njihovi oceni predvsem v tem, da je vztrajal na že prej začrtani poti in ni vedno popustil še večjim pritiskom po povečevanju javne porabe. Ni pa opravil domače naloge pri odhodkih davčnega proračuna. Javno finančno konsolidacijo izvaja z dodatnim davčnim zategovanjem pasu. Po prepričanju Sama Hribarja Miliča bi bilo prav, da Mramor simbolično deli mednarodno priznanje s tistimi v Sloveniji, ki so največ prispevali k temu, da je podoba Slovenije v mednarodni finančni javnosti bistveno boljša kot pred leti. 

Tudi v minulem tednu so javnost razburjali podatki o tem, koliko profesorjev in dekanov na ljubljanski univerzi si je v letih 2012-2014 nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost. Fakultete so tako nekaterim, predvsem vodstvenim in strokovnim sodelavcem nezakonito izplačale za 770.000 evrov bruto dodatka, ki ga bodo morali prejemniki zdaj delno vračati. Na univerzi so dejali, da zoper dekane ne bodo ukrepali, saj da kršitve niso bile namerne, ampak je šlo za napake. Največ izplačil dodatkov je prejela ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil zdajšnji finančni minister Dušan Mramor. Ta je podobno kot ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič napovedal vračilo dodatka, enako tudi zdajšnja dekanja Ekonomske fakultete, bo pa sama fakulteta sprožila upravni spor. Minister za finance Dušan Mramor je sicer za POP TV dejal, da ne namerava odstopiti kot finančni minister. Prepričan je namreč, da je imel za odobritev dodatka za stalno pripravljenost v času, ko je vodil ekonomsko fakulteto, pravnoformalno pokritje. Meni tudi, da njegova odločitev ni imela javnofinančnih posledic.

Do izplačil dodatka so bili zelo kritični v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Opozorili so že na lanskoletno afero izplačevanja visokih honorarjev, ki je dala občutek, "da si univerzitetna elita deli denar na račun vseh drugih zaposlenih na fakultetah". SVIZ kritizira tudi vodstvo ljubljanske univerze, ker ni obsodilo nezakonitosti in jih je želelo razvodeneti v "napake". Obstoj suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja preverja tudi Generalna policijska uprava. 

Z letošnjim letom so obvezne davčne blagajne za vse, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju. Čeprav so obvezne, pa še niso tako razširjene, kot bi morale biti. V začetku tedna jih je uporabljala šele dobra tretjina zavezancev. A na Finančni upravi so zadovoljni, saj so se zavezanci pospešeno vključevali v sistem. Samo v soboto je bilo takšnih v povprečju 150 na uro. Poslanka SDS Suzana Lep Šiménko je za naš radio že v začetku tedna poudarila, da je podatek o številu uporabnikov davčnih blagajn zgovoren. Uvedbi davčnih blagajn so v SDS že od začetka nasprotovali, saj so ocenili, da ne bodo rešile ključnega problema, to je sive ekonomije, saj ne odpravljajo neizdajanja računov.

Združenje Frank, ki zastopa interese posojilojemalcev v švicarskih frankih, je na upravno sodišče vložilo tožbo zoper informacijskega pooblaščenca in Banko Slovenije. Instituciji namreč ne dovolita vpogleda v informacije o kreditih, ki so jih banke, registrirane v Sloveniji, v določenem obdobju odobrile v evrih ali tolarjih in švicarskih frankih.

Policisti od vlade do petka opoldne še niso prejeli simulacij odprave plačnih anomalij. Vlada je vztrajno ignorirala legitimne zahteve obeh sindikatov, ki so ob tem poudarjali, da bodo prisiljeni izvesti tudi take ukrepe, ki jih bodo občutili vsi državljani. Policisti napovedujejo, da bodo stavko najverjetneje zaostrili s poostrenim nadzorom prometa konec tedna, predvsem na meji s Hrvaško. V ponedeljek pa naj bi začeli še s podrobnejšim nadzorom nad avtoprevozniki. Vodstvo policije sicer poudarja, da sindikat nima pristojnosti, da odreja poostren nadzor. 

Cene naftnih derivatov so dosegle najnižjo raven v zadnjih šestih letih. Liter neosvinčenega 100-oktanskega bencina stane 1,222 evra, dizelskega goriva 1,015 evra, neosvinčenega 95-oktanskega bencina pa 1,175 evra.

KULTURA IN DRUŽBA

Delova osebnost leta 2015, ki so jo razglasili na prireditvi v Ljubljani, je prostovoljec Jure Poglajen iz društva Adra Slovenija. Zobozdravnik Poglajen se je s svojim partnerjem odpravil na otok Lesbos, kjer je pomagal beguncem, s pozivom v domovino pa zbral deset ton pomoči.

Miha Mazzini je dobitnik nagrade modra ptica 2016 za mladinski roman Zvezde vabijo. V njem se dotika virtualnih svetov. Po besedah žirije "mojstrsko, napeto in ponekod zelo humorno pisanje pred nami razkriva pasti navidezne realnosti, hkrati pa tankočutno in nevsiljivo slika podobe družin, ki jim je v vsakdanjem življenju vse prej kot lahko". V finale za nagrado, ki znaša 12.000 evrov bruto, so se s svojimi tipkopisi uvrstili še Neli Kodrič Filipić, Suzana Tratnik in Milan Petek Levokov. Vse tri nominirane knjige bodo v prihodnjih mesecih izšle pri založbi Mladinska knjiga.

ŠPORT:

Peter Prevc je z zmago na tekmi svetovnega pokala v Bischofshofnu zanesljivo zmagal na 64. novoletni turneji v smučarskih skokih. Po Primožu Peterki, ki je laskavi naziv osvojil pred 19 leti, je 23-letnik iz Dolenje vasi v Selški dolini postal drugi Slovenec v zgodovini, ki je zmagal na tej prestižni turneji in osvojil zlatega orla.