Kost

| 06.01.2016, 14:27 Jože Bartolj

Pred 5 leti je Ljuben Dimkaroski navdušil Kitajce, ko je polnemu avditorju zaigral cel Čmrljev let Rimskega-Korsakova na koščeno piščal. Zvok, ki je izzval stoječe ovacije v komunistični Kitajski, je 50.000 let nazaj ganil že pračloveka, živečega v jami nad reko Idrijco. Njegovi nasledniki so ustvarjali naprej.

Slikali, peli, obredno pokopavali, prerokovali, ko so zapustili jame pa začeli kmetovati, udomačili živali, zgradili prve vasi, kovali meče, situle, denar, tesali čolne, gradili ceste, pisali kronike, gradili samostane, pesnili, prevajali, molili… Pa tudi borili proti vsem, ki so ogrožali njihovo tisočletno civilizacijo. Proti Turkom, Lahom, Nemcem …

Pred najhujšo preizkušnjo v zgodovini pa se je tukajšnji človek znašel sredi 20. stoletja. Takrat se je začela doba, ki ji upravičeno rečemo polpretekla. Iz Moskve je bil uvožen boljševizem, ki je v najtežjem zgodovinskem trenutku kot rak načel tkivo tradicionalne družbe in v skladu s 4. točko programa OF spremenil značaj navadnega slovenskega človeka. Novi človek je pričel uničevati lastno kulturo, požigati samostane in gradove, pleniti hleve, kašče, trgovine, tovarne… In mučiti in ubijati ljudi. Može, žene in otroke.

Če se je naša civilizacija začenjala s kostmi v Divjih babah I, se je končala s kostmi v Hudi jami.

Novi družbeni red je temeljil na zločinu, zato je skoraj vso energijo 70 let usmerjal v iskanje notranjih sovražnikov, ovaduštvo, pihanje svečk po gozdovih in zidanje 11 pregrad. V zatohlem ozračju so preživeli le redki ostanki starega demokratičnega sveta , potisnjeni v zasebnost, katoliške družine in predvsem zakristije. Čeprav ves čas drugorazredna, se je prav tukaj porajala resnična opozicija, prava civilna družba, ki je ob koncu 80-ih prišla na svetlo. Komunistični red, ki naj bi trajal večno, se je takrat tudi po zaslugi mednarodnih tektonskih premikov po manj kot pol stoletja porušil vase. Demokratična opozicija je prevzela oblast in pričela vzpostavljati demokracijo, tržno gopodarstvo, slovensko vojsko, državo…

Po silno uspešnem plebiscitu pred 25 leti se je zdelo, da bo kultura življenja končno nadvladala kulturo smrti. Demosova vlada je dobro izvedla obrambo pred zunanjim sovražnikom, ni pa bila pripravljena na partijsko rekonkvisto od znotraj. Ljudskofrontni flirt, ki je pred 70 leti pokopal Kocbekove krščanskosocialistične iluzije in tlakoval partiji pot na oblast, se je pred 25 leti ponovil. Kolaboracija slovenske pomladi s totalitarno zimo je povzročila ideološko plundro, po kateri odtlej gazimo.

70 let po končani vojni in 25 let po odločitvi za Slovenijo je t.i. levica sprožila še eno v dolgi vrsti ideoloških bitk; tokrat s ciljem uničenja osnovnih družbenih celic, ki so preživele čas totalitarizmov, a jih je Marx že davnega leta 1848 namenil uničenju. V 2. poglavju Komunističnega manifesta namreč govori o uničenju družine. Čut za naravno pravo in zdravo pamet je prevladal nad ideološkim eksperimentom in skoraj 400.000 ljudi se je 20. decembra kljub medijski agresiji opredelilo PROTI. Številka, ki daje upanje. Cerkev je tokrat reagirala skrajno odgovorno in revolucionarjem je sedaj verjetno jasno, da finančnemu polomu v Mariboru navkljub Cerkev pri nas še vedno ostaja »hrbtenica opozicije«. Zato je pričakovati nove prefinjene, zahrbtne in umazane napade nanjo, pri čemer bodo igrali najpomembnejšo vlogo petokolonaši… A peklenska vrata je ne bodo premagala…

Kljub ne preveč optimističnim izgledom v evropski in slovenski politiki namreč ne smemo pozabiti na kršansko perspektivo. V 37. Poglavju Ezekielove knjige beremo, kako Bog oživi tudi suhe kosti. Vanje vdihne duha, da zapojejo kot jamska kost pred 50.000 leti. »Odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo… in vas spet postavim na vašo zemljo.« (Ezk 37, 13-14). Pred 70 leti smo Slovenci dobili množico več kot deset tisoč mučencev, za katerimi je ostala sled svetinjic, rožnih vencev in praznih nabojev. Verujemo, da nam bodo ti mučenci vedno v pomoč …

S to mislijo lahko mirno in veselo vstopimo v novo leto 2016.

Več komentarjev na Casnik.si