Ali mladi poznajo ključne trenutke slovenskega osamosvajanja?
Slovenija |
Predsednik države Borut Pahor ob 25-letnici slovenske odločitve za samostojno in neodvisno državo ter njeni razglasitvi pripravlja pogovore z dijaki. Včeraj je obiskal brežiško gimnazijo, kamor je povabil tudi prvega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ta se je, kot je povedal za naš radio, z veseljem odzval, dodal je tudi, da so bili dijaki na dogodek pripravljeni in so dobro poznali vsebino, kateri so razpravljali. Kako dobro mladi poznajo ključne trenutke našega osamosvajanja, smo vprašali tudi predstavnike podmladkov pomladnih strank.
Rupel meni, da je profesor zgodovine na brežiški gimnaziji tamkajšnje dijake vzel nekoliko v roke, saj je bilo srečanje z njimi zanimivo. "Tisti, ki so se oglašali, bilo je 150 dijakov, so kar dobro vedeli, za kaj gre. Jaz sem predvsem govoril o mednarodnem priznanju, zanimala jih je vloga Nemčije in tako naprej."
Da mladi v Sloveniji ne poznajo niti ključnih trenutkov osamosvajanja naše države, medtem z žalostjo ugotavljajo v Slovenski demokratski mladini. Prav tako ocenjujejo, da svoje domovine tudi na splošno ne cenimo dovolj. "Opažamo, da ljudje nekako ne ločijo med državo kot institucijo s svojimi organi, s katerimi so v veliko primerih lahko upravičeno nezadovoljni, in domovino, ki je veliko več kot država, nihče ti je ne more vzeti, je ena in edina. Še posebej mladi so podvrženi vplivom globalizacije, ki poskuša izbrisati občutek za pripadnost, narodno zavest in domoljubje," je za Radio Ognjišče dejal generalni sekretar podmladka SDS Matej Zorko. Težavo vidi v izobraževalnem sistemu, ki mlade zasipava s preveč neuporabnimi informacijami.
Da je v šolah premalo poudarka na sodobni zgodovini, je poudaril tudi podpredsednik Nove generacije SLS Daniel Valentine. "Izogiba se ji kot nekakšni tabu temi, saj se preveč zadeva današnjega časa in se morda država boji, da bi te teme znova postale jabolko spora. Vendar mislim, da je prav, da se mlade poduči o tako pomembnih trenutkih, kot je osamosvojitev Slovenije."
Da gre za problem identitete, pa je menil predsednik Mlade Slovenije Federico Potočnik. "Ključni in osnovni problem je ta, da se je od revolucije naprej delalo na tem, da se je slovensko identiteto tolklo dol. Rezultat je, da je večina ljudi, ne samo mladina, desenzibiliziranih za te zadeve. Ne sprašujemo se, kaj pomeni biti Slovenec. Nekoč je bilo to bolj jasno."
