Topel sprejem pesnika, prevajalca, in kritika enoumja Nika Grafenauerja
Dogodki Nataša Ličen
V Prešernovi dvorani slovenske akademije znanosti in umetnosti so v sredo, 16. decembra, počastili petinsedemdeseti življenjski jubilej Nika Grafenauerja. Pesniku, prevajalcu in akademiku so se poklonili njegovi prijatelji, kolegi in sodelavci založbe Mladinska knjiga, s katero je sodeloval polnih triindvajset let.
Slovesnost sta pripravili že omenjena založba in založba Grafenauer. Po besedah jubilanta je v založbi deloval s polno paro, v svet so prodirali s slikanicami in hodili po sejmih. Bilo je živo obdobje, ki se ga rad spominja, med drugim tudi zaradi ljudi, s katerimi je delal.
Predsednik uprave založbe Mladinska knjiga Peter Tomšič je poudaril zavedanje, da so založbe samo okvir, ki bi brez ustvarjalcev težko obstajale. Grafenauer po njegovih besedah sodi med večje: "Mladinski knjigi je ne samo kot avtor, temveč tudi kot urednik dal trdo držo in hrbtenico, ki jo ima še danes. Zaželel mu je, da bi zapisal še kaj, ne samo na pesniškem področju, tudi kot kritični mislec o tem, kar čuti in vidi v slovenskem prostoru. Želje so eno ... AMPAK stvarnost je žal drugačna."
Grafenauer bi ponudbo sprejel, če bi mu dali na voljo satirični list. Prepričan je namreč:, "da je kritična zavest danes v upadanju, namesto da bi bila v porastu. Kot narod po njegovem mnenju duhovno tonemo in smo čedalje nižje na lestvici evropskih nacij. Zato bo verjetno od lepih želja in besed ostalo samo leporečje."
Posebej za to priložnost je povedal tudi naslednjo pesem:
Mama
Mama je od vseh ljudi
najboljša na svetu,
ker se mi rada smeji
in ker je par očetu.
Z mamo se oče poljublja,
z njo hodi spat in z njo vstaja
in kar naprej ji obljublja
vse od kraja.
Z njo se fotografira,
objet preko rame,
in z njo se prepira,
kadar se vleče zame.
Mama očetu bere misli
in vse njegove želje ugane.
Pomaga mu, kadar so dnevi kisli,
ali če z levo nogo vstane.
Mama ne more biti sama,
ali imeti za par kakšnega strica.
Saj vsi vemo, da je mama
boljša očetova polovica.
Le kako bi bilo očetu
brez mame,
ko bi ga le pol hodilo po svetu
in nič ostalo zame?
