Evropska unija v živo: Zver, Šoltes in Fajonova o letu, ki se izteka
Svet | 14.12.2015, 09:36
Tudi evropski poslanci Milan Zver, Igor Šoltes in Tanja Fajon menijo, da sta to leto Evropsko unijo najbolj zaznamovala kriza s prebežniki in grožnja terorizma. Strinjajo se, da se bo povezava s tem soočala tudi v novem letu.
"Evropski parlament je sprejel kar precej pravnih podlag za izboljšanje varnosti evropskih državljanov," je med drugim spomnil Zver. Največja težava povezave v tem trenutku je po njegovem, da ni sposobna zagotoviti obrambne črte, pomorske blokade med Grčijo in Turčijo, čeprav bi to lahko storila. "Problematika z begunci in migranti je rešljiva, povezava bi lahko ustavila val, če bi se našla politična volja," je bil jasen Zver. "Spomnim se, da smo v istem času pred letom dni skoraj vsako plenarno zasedanje v Strasbourgu odpirali z minuto molka za umrle v Sredozemskem morju, a se je vseeno čakalo, dokler reka prebežnikov ni preplavila Balkana," je bil kritičen Šoltes. Ni prepričan, ali osemindvajseterica že ima vse odgovore. "Ta kriza je pokazala kar veliko vsebin, na podlagi katerih bo treba redefinirati Evropsko unijo in prioritete za nadaljnjih deset let in več." Da smo pred novimi izzivi, je menila tudi Fajonova. "Po finančni in gospodarski krizi, ko je nastopila nova Evropska komisija, je bil start ambiciozen v smislu, da bi okrepili gospodarstvo in oživili delovna mesta. Zdi se mi, da smo prišli iz hudega krča, a treba je storiti marsikaj."
Fajonova je omenila je tudi boj proti davčnim utajam. Spomnila je, da je bil ustanovljen poseben odbor Evropskega parlamenta, ki se je ukvarjal s tem. Ob koncu svojega dela je sprejel vrsto smernic. "Kako bi prihranili več denarja na račun velikih dobičkov, ki so ga s plačevanjem nizkih davkov ustvarjale multinacionalke in podobno … To je tema, ki se vleče že od začetka našega mandata, po aferi LuxLeaks, ki je razkrila, da so multinacionalke dosegale velike dobičke, da imamo različne davčne zakonodaje … Po gospodarski in finančni krizi, ko ni veliko denarja, ko veliko ljudi udari konkretno po prihodkih, je bila to gotovo zelo močna tema."
Fajonovo skrbi nezaupanje državljanov osemindvajseterice v ustanove povezave. Te si tudi po Šoltesovih besedah ne zaslužijo visokih ocen, še posebej za to, ker se Evropski uniji v ključnih trenutkih ni uspelo poenotiti. "V nekaterih trenutkih bi lahko bili bolj odločni. Mogoče smo preveč čakali in upali, da se bodo stvari rešile kar same od sebe. Ampak to se ne zgodi. Običajno to čakanje v nadaljevanju prinese dražje posledice." Kot je dodal Šoltes, si ob začetku mandata Evropskega parlamenta pred poldrugim letom verjetno nihče ni predstavljal, kako intenzivno bo to obdobje. "Če bi že takrat vedeli, kaj nas čaka, bi verjetno kakšne poteze naredili bistveno drugače, kot smo jih in bomo zaradi tega imeli še kar nekaj časa težave."
Poseben pečat je pustila kriza z Grčijo, a v zgodovino ne bo vpisana z zlatimi črkami, tako meni Šoltes. Na to je opozoril tudi Zver. "V začetku leta smo se praktično vse evropske ustanove ukvarjale s skrajno levo grško vlado in razmišljale, kaj storiti, da ne bo še naprej destabilizirala Evropske unije in evrskega območja." Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je pred dobrim letom dni napovedal nov začetek za staro celino, predstavil je deset prednostnih nalog, marsikatera je zdaj v senci aktualnega dogajanja, čeprav povezava po finančni in gospodarski krizi le okreva. "Tudi energetska unija, v katero smo v začetku vlagali velike upe, ima določene težave. Države članice nikakor ne morejo najti skupnega jezika in spregovoriti z enim glasom, pri svojih odločitvah solirajo. To je seveda slabo. Dobro bi bilo, da bi vsaj v začetku vzpostavili energetsko skupnost, v katero bi vključili tudi nečlanice Evropske unije, kot je na primer Norveška, in ostale države, ki so nekoliko bolj bogate z ogljičnimi gorivi. Tako bi poslušali ublažiti veliko energetsko odvisnost od tujine - od Rusije, ko govorimo o plinu, in od arabskih držav, ko govorimo o nafti," je poudaril Zver.
