Svet pozdravlja „zgodovinski“ podnebni dogovor
Predstavniki 195 držav so sinoči vendarle sprejeli podnebni sporazum, po katerem so se države zavezale, da se bodo prizadevale omejiti ogrevanje ozračja na manj kot dve stopinji Celzija. Kljub pozitivnim odzivom mnogi opozarjajo, da je to šele prvi korak na dolgi poti. Papež Frančišek je svetovne voditelje pozval k posebni pozornosti do tistih, ki so zaradi podnebnih posledic najbolj ranljivi.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je poudaril, da je svet dobil zadnjo priložnost, da prihodnjim generacijam izroči bolj stabilen in zdrav planet, pravičnejšo družbo in naprednejše gospodarstvo. Evropska komisija vidi dogovor ko jasno znamenje vlagateljem, gospodarstvu in odločevalcem v politiki, da sta pomembna globalen prehod k okolju prijaznim energijam in virom, med katerimi ne bo več fosilnih goriv.
Gre za prvi sporazum, ki zavezuje tako razvite kot razvijajoče se države. Od podpisnic zahteva redno poročanje o ukrepih za znižanje toplogrednih plinov. Razvite države so državam v razvoju od leta 2020 naprej obljubile finančno pomoč za dosego podnebnih ciljev.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je po sprejetju sporazuma poudaril, da morajo države ostati združene in enak duh prenesti na ključni del implementacije. Dogovor je v Washingtonu pozdravil tudi ameriški predsednik Obama, ki pa meni, da gre šele za prvi korak. In vendar je to znamenje upanja za prihodnje generacije, pa zatrjuje nemška kanclerka Merklova.
„Podnebna konferenca se je s težavo zaključila z dogovorom, ki ga številni označujejo za zgodovinskega,“ je med današnjo sveto mašo v Vatikanu dejal papež Frančišek. „Njegovo uresničevanje bo zahtevalo skupno ukrepanje in velikodušen vložek vsakega posameznika.“ Ob tem je izrazil upanje, da bodo "najšibkejši narodi" deležni posebne pozornosti.
Papež je že prejšnjo nedeljo pozval udeležence podnebne konference v Parizu, naj dokažejo svoj pogum s sprejetjem "pomembnih odločitev" za prihodnje rodove. "Kakšen svet želimo zapustiti prihodnjim rodovom?" se je vprašal. "Za dobro naše skupne hiše, nas vseh in prihodnjih rodov je treba v Parizu vložiti vse moči v zmanjšanje posledic podnebnih sprememb ter hkrati zmanjšanje revščine in ohranitev človekovega dostojanstva," je dejal.
Glavni slovenski pogajalec Zoran Kus je povedal, da bo morala Slovenija razmisliti, kaj bo nova zakonodaja predlagala za posamezne članice. „Dokument bomo morali vsi natančno preučiti, saj se nanaša na vse pore življenja tako države kot posameznikov. Potem pa ga moramo vgraditi v vsak razvojni dokument, v investicijske programe, občine v svoje ravnanje, prebivalci v svoja življenja. Sporazum daje možnosti za vrsto novih idej.“
Nekateri so razočarani, saj dogovor ne omenja prehoda v brez ogljično družbo.
Pariški podnebni dogovor bo začel veljati leta 2020, cilje posameznih držav pa bodo vsakih pet let preverili in izboljšali. O zaključkih pariške konference bodo v torek razpravljali tudi v EP.
