Pregled domačih dogodkov minulega tedna

Slovenija | 02.01.2016, 14:49 Tanja Dominko

Zadnji teden v letu 2015 je bil praznično obarvan, začeli smo s praznovanjem božiča, nadaljevali z državnim praznikom samostojnosti in enotnosti, nato pa po nekaj delovnih dneh praznovali še slovo od tega leta. Že takoj prvi dan leta pa nas je z zmago razveselil smučarski skakalec Peter Prevc, kar je pomenilo dobro popotnico za vse leto. Vmes smo nadaljevali preštevanje beguncev, poslušali, ali se pogajanja med policisti in vlado nadaljujejo ali ne, postregli so nam s podatkom o nezdravih javnih financah. Čeprav je mraz, so časopisne stolpce obletavale čebele in afera z zdravili.

Vstopili smo torej v leto 2016. Ob tej priložnosti so nam voščili tako v državnem vrhu kot na vrhu Cerkve na Slovenskem. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore si v novem letu želi, da bi znal z božjo pomočjo v različnih okoljih in izzivih vedno najti božjo voljo in nanjo tudi odgovoriti. Širše gledano, pa si želi več enotnosti med nami.

»Vsak izmed nas bi se moral potruditi, da bi vse tisto, kar si za novo leto voščimo drug drugemu, potem tudi uresničeval. Če bi te besede, ta voščila in želje prelili tudi v osebna prizadevanja za takšno držo, bi zelo močno zaznamovali družine, soseske, delovno okolje in tudi naš narod.«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl upa, da bomo vsi dar svetega leta usmiljenja znali čim bolje izkoristiti. »Če gledamo današnje ljudi, vidimo, da mnogi nosijo rane v sebi. Dokler ne bodo ozdravljene, človek ne more zaživeti življenja v svoji polnosti. Sveto leto je tako priložnost za vsakega, da te rane končno pozdravi, da življenje dobi nov smisel in zagon. Sam si želim, da bi to leto bilo res leto poglobljenega zdravljenja naših ran, obenem pa tudi rast v medsebojni povezanosti in zaupanju.« Podobnih misli je tudi novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan: »Vsem želim, da bi se nas leto usmiljenja in obletnica ustanovitve škofije dotaknila osebno in v medsebojnih odnosih, poglobila osebno vero in okrepila pripadnost škofiji.«

Celjski škof Stanislav Lipovšek prav tako upa na blagodejne sadove leta usmiljenja za našo družbo: »Da bi bili v večji meri nosilci tega Božjega miru, dobrote, odpuščanja, sprave, tolažbe, zaupanja in vse kar obsega sveto leto, posebej telesna in duhovna dela usmiljenja.«

Želja murskosoboškega škofa Petra Štumpfa je kratka, a jasna: »Božji blagoslov, da bomo živeli v miru in da bi bili drug z drugim bolj ljubeznivi in spoštljivi.«

Koprski škof Jurij Bizjak med prednostne naloge škofov in Cerkve postavlja pomnožitev sadov Duha, »da tukaj poskušamo nabrati to bogastvo, odpreti studence, kot je rekel Kristus, da bodo tekli iz njegovega osrčja studenci večnega življenja, kdor veruje v Gospoda. V tem odnosu, razmerju si želim, da bi bil s tem v stiku in da bi tukaj iskali te vire in točili ljudem.«

Predsednik republike Borut Pahor, ki je na prvi dan novega leta že obiskal dežurni ekipi ginekološke klinike in reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in mamico novorojenčka Vida, ki se je v Ljubljani letos rodil prvi, je v novoletni poslanici poudaril, da je pri premagovanju krize ključna zmagovalna miselnost. Po njegovem prepričanju se taka miselnost že dogaja, kar je nekaj novega in zelo spodbudnega. Želi si, da bi bili v novem letu ti občutki še močnejši, državljani pa še bolj povezani.

Iz življenja krajevne Cerkve

V soboto, 26. decembra, smo se spomnili razglasitve rezultatov plebiscita, ki je potekal 23. decembra 1991. Za samostojno in neodvisno državo je glasovalo 88,2 odstotka volivcev. Z osrednjo državno proslavo, slavnostno sejo državnega zbora in mašo za domovino smo državni praznik obeležili že v sredo pred tem, posamezne proslave in maše za domovino pa so potekale tudi v soboto. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je mašo za domovino daroval v mariborski stolnici, v pridigi je povabil k molitvi za vse, ki so odgovorni v naši domovini za skupno dobro, da bi vedno iskali resnico. Nadaljeval je, da brez enotnosti v narodu in v lokalnih skupnostih, ni pravega napredka. Kjer so ljudje med seboj razdeljeni ali celo skregani, tam ne more biti pravega napredka, tudi ne sreče, ki je v medsebojnem razumevanju in doseganju skupnih ciljev, je spomnil nadškof. Tudi v murskosoboški stolnici je ordinarij Peter Štumpf daroval mašo in v luči državnega praznika spomnil na razdeljenost Evrope in njeno zavračanje krščanskih vrednot ob pisanju ustave.

Celjski škof Stanislav Lipovšek je mašo za domovino daroval v stolnici. Poleg duhovnikov in vernikov so sodelovali še predstavniki občine, veterani vojne za Slovenijo, predstavnik Srbske pravoslavne Cerkve in predstavnik Islamske verske skupnosti.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je pri maši za domovino med drugim razmišljal o tem, kako preseči današnje stanje v slovenskem narodu. V odgovor ponudil nekaj misli Aleksandra Solženicina iz leta 1973. »Sveti Avguštin je zapisal: 'Kaj je država brez pravičnosti? Nič drugega kot roparska tolpa.' Zdi se mi, da bi po petnajstih stoletjih le malo naših sodobnikov zanikalo očitno resničnost te sodbe,« je poudaril nadškof Stanislav Zore. Stanje v katerem smo, je potrebno preveriti v luči samospraševanja, kaj je dobro in kaj ne. Sledi kesanje, po katerem se razlikujemo od živali, a žal smo to vrednoto v veliki meri izgubili. Če želimo stvari spremeniti, se moramo zazreti sami vase. K spreobrnjenju smo poklicani vsi; najprej politiki, gospodarstveniki, sodniki, kulturniki in pedagogi, potem pa tudi vsi državljani naše države Slovenije.

Ob koncu je zbranim čestital za praznik in izročil Slovenijo v Božje varstvo.

Ob godu sv. Štefana, tudi zaščitnika konj se je na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2015 so priredili v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se je zbralo nekaj manj kot 150 konjenikov, ter tri tisoč ljudi.

V Turnišču so v nedeljo praznovali stoletnico blagoslovitve župnijske in romarske cerkve Marije Vnebovzete. Somaševanje je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. V pridigi se je na kratko ozrl v zgodovino in med drugim poudaril, da se pri Mariji ne more nič zalomiti.

Kot je dodal, začenjamo novo pot, ki bo tudi težka. Pri odprtju naših domov, družin in src Kristusu želita - tako škof Štumpf - pomagati sveto leto usmiljenja in tudi leto misijona v murskosoboški škofiji.

Koalicija Za otroke gre je v nedeljo popoldne pri Mariji Pomagaj na Brezjah pripravila zahvalno sveto mašo za uspešen izid referendumu. Bogu in nebeški Materi Mariji se je več kot tisoč vernikov, ki so do zadnjega kotička napolnili baziliko, zahvalilo za čudež, ki smo ga bili priča 20. decembra, ko smo kot narod zaščitili vrednoto družine, materinstva, očetovstva in predvsem otrok.

Sveto mašo je ob somaševanju več duhovnikov daroval p. Tadej Strehovec. Potem ko je spomnil na prehojeno enoletno pot za ohranitev zakonske zveze moža in žene ter zaščite naših otrok, je poudaril, da je sedaj čas, da s temi prizadevanji nadaljujemo. Po referendumu 2012 smo namreč mnogi mislili, da je zmaga že dobljena, pa smo se zmotili.

V ponedeljek smo obhajali praznik nedolžnih otrok, ki je tudi Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje. Na ta dan še posebej molimo za vse nerojene otroke, splavljene in tiste, ki jim grozi splav. Do sedaj je bilo v Sloveniji splavljenih več kot 700.000 otrok in v te splave so vključene tudi mnoge druge žrtve: mame, očetje, bratje, sestre, medicinsko osebje.

Ob prizadevanjih za zaščito življenja se je rodila tudi pobuda z naslovom: Duhovna posvojitev nerojenega otroka. Oseba, ki duhovno posvoji nerojenega otroka, se odloči, da bo vsak dan devet mesecev molila za otroka, ki mu grozi splav. Z vztrajno molitvijo za otroka in za njegove starše lahko namreč Bog poseže tja, kamor mi ne moremo - v srce mame, ki se odloča, da bi zmogla sprejeti življenje.

Politika in gospodarstvo

Ob izteku leta tudi politične stranke potegnejo črto in ocenijo, v kolikšni meri so bili zastavljeni načrti izpeljani. Predsednik SDS Janez Janša ob vprašanju, kje je Slovenija po 25 letih, ugotavlja ,»da institucije ali pa združbe, ki so nastale v samostojni slovenski državi, na prireditvi mahajo z istimi jugo komunističnimi zastavami, s katerimi so mahali pred 25 leti tisti, ki so bili za Jugoslavijo in proti Sloveniji. Če pogledamo življenje v Sloveniji v zadnjih 25 letih vidimo, da so tisti, ki so samostojni Sloveniji javno nasprotovali, doživeli v tej državi, ki je nastala proti njihovi volji, neverjetno promocijo.« Janša pravi, da ideali, za katere smo glasovali, v celoti še niso uresničeni, da imamo svojo državo, ampak ta ni domovina za vse. Tu nas čaka še veliko dela.

Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak delo svoje stranke ocenjuje kot uspešno, sprejet je bil tudi zakon o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu, med drugim imajo tudi izdelane predloge za bolj konkurenčno gospodarstvo ter izhodišča za prenovo zdravstvenega sistema. Predlagajo, da bi bilo več konkurenčnosti na področju ponudbe zdravstvenih storitev in zavarovanj. Novakova je poudarila, da morajo imeti vsi državljani enake osnovne pravice v zdravstvu. Sicer imajo v stranki NSi za prihodnost veliko ambicij.

Slovenska ljudska stranka v tem mandatu ni prisotna v državnem zboru, pa vendar je predsednik stranke Marko Zidanšek po enem letu vodenja zadovoljen, da so na programsko-statutarnem kongresu v celoti prenovili program. Nova, široko odprta SLS ima po njegovem mnenju odgovore na vsa družbena vprašanja. V ospredje postavljajo dostojno življenje državljank in državljanov. »Ko bomo imeli možnost vse, kar smo sprejeli v programu, tudi pokazati, bomo zaupanje, ki smo ga pri volivcu morda izgubili, pridobili nazaj. Smo nova, mlada ekipa s široko vizijo.«. SLS je še vedno stranka z največjim številom županj in županov, zato je financiranje delovanja občin ena izmed strankinih prioritet.

Slovenske finance počasi okrevajo, razloga za to pa sta dva; gospodarska rast ter zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je zamrznil rast nekaterih izdatkov, pojasnjujejo na Statističnem uradu. Primanjkljaj je po treh četrtletjih letos ocenjen na 743 milijonov evrov, kar znese 2,6 odstotka BDP-ja, kar je bistveno manj kot lani. Po treh četrtletjih je Andrej Flajs z UMARJa optimističen, da nam bo uspelo znižati primanjkljaj pod 3 odstotke BDP-ja, kar zahteva Evropa.

Na uradu za makroekonomske analize in razvoj pričakujejo, da se bodo deflacijska gibanja nadaljevala tudi v prvih mesecih tega leta, v drugem polletju pa naj bi se cene življenjskih potrebščin nekoliko zvišale.

Vlada se je seznanila z arbitražnim postopkom v zvezi z Jedrsko elektrarno Krško, ki ga je zoper Slovenijo sprožilo Hrvaško elektrogospodarstvo.

Slovenija mora plačati več kot 40 milijonov evrov. Ministrstvi za finance in infrastrukturo morata do 28. februarja izpeljati vse potrebne ukrepe za povračilo od slovenskih elektro podjetij, ki so imela v času nedobave Hrvaški ekonomske koristi od prodaje elektrike drugam.

Policisti in vlada še niso našli rešitve glede plač, stavka se nadaljuje, po praznikih pa naj bi vladna pogajalska skupina le postregla z nekimi podatki, ki bodo osnova za nadaljnje pogovore. Izpad iz proračuna zaradi stavke ocenjujejo na 3,5 milijona evrov.

V Slovenijo je od 16. oktobra vstopilo več kot 380 tisoč migrantov. Premier Miro Cerar je na prvi dan novega leta ob robu obiska sprejemnega centra v Dobovi opozoril, da se lahko begunski val kmalu zelo okrepi. Tehnične ovire so zato nujne, pravi. Poudaril je nujnost dobrega sodelovanja s Hrvaško pri begunski krizi. Takoj ko bo mogoče, se bo z veseljem srečal z novim hrvaškim premierjem in z njim spregovoril tudi o tem. Predstavniki Društva Bela krajina so namreč pred dnevi na vladi vložili javni poziv k takojšnji odstranitvi žične ograje. Prepričani so, da ograja za Belo krajino pomeni uničujoč ekonomski, ekološki, psihološki in socialni udarec.

Medtem pa so Avstrijci zaradi povečane stopnje ogroženosti začeli z doslednejšo registracijo migrantov, tako na Karavankah s tolmači izvajajo tudi jezikovni nadzor. Do torka zjutraj so zavrnili skupno 413 tujcev.

Predsednik države Borut Pahor je Svetovnemu slovenskemu kongresu ob 25-letnici delovanja vročil red za zasluge za prispevek pri povezovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu z domovino. Odlikovanje je na tradicionalnem srečanju v tujini izobraženih Slovencev pri predsedniku države prevzel predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Slovenske študente, ki znanje in izkušnje nabirajo zunaj meja naše države, je Pleskovič pozval, naj se radi vračajo domov. Upa, da bodo nekoč tudi ostali tu.

Čebelarji tarnajo zaradi škode, ki so jo utrpeli zaradi afere z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoje. Pozvali so k takojšnjemu odstopu direktorice inšpekcije za varno hrano Andreje Bizjak, a so to na upravi za varno hrano z besedami, da opravljanje zakonskih obveznosti in nalog ne more biti razlog za odstavitev, že zavrnili. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je spomnil, da so pristojne institucije že več kot deset let pozivali, naj raziščejo informacije o proizvodnji neregistriranega zdravila v podjetju Apis M&D, zdaj pa se pozornost neupravičeno preusmerja na čebelarje. Zelo kritični do navedb direktorice inšpekcije za varno hrano, da je tretjina medu sporna, saj je popolnoma skregano z uradnim poročilom nadzora, ki ga je sama podpisala.

Ob tem pristojne organe poziva k ureditvi trga z zdravili za čebele. Ta so v Sloveniji precej dražja kot v tujini, s čimer nekdo veliko služi, je še dodal Boštjan Noč.

Čebele zdaj sicer počivajo, saj jih na mraz nič ne vleče. A čeprav je bil prehod v novo leto razmeroma hladen, podatki agencije za okolje kažejo, da je bil december v sredogorju in visokogorju izjemno topel. Na Kredarici se je prvič zgodilo, da na božič ni bilo snežne odeje. V dneh, ki so pred nami, se bo to menda spremenilo.

Kulturni dogodki

Silvestrski večer so mnogi preživeli v kulturnih hramih, ki so na ta dan običajno bolj polni kot med letom. V Cankarjevem domu so denimo gostovali člani Kitajskega narodnega gledališča za pekinško opero s predstavo Opičji kralj. Ta izvira iz davnega 13. stoletja. Klasično uprizoritev s 50 nastopajočimi odlikujejo bogati kostumi in vrhunski igralci, ki poleg zahtevne igralske tehnike obvladujejo še akrobatske in borilne veščine ter zapleteno umetnost ličenja.

Preden se posvetimo športu pa še tale pogled v leto 2016- več slovenskih kulturnikov in ustvarjalcev bo letos praznovalo okrogle življenjske jubileje. Med njimi bodo pisatelj Zorko Simčič, ki bo praznoval častitljivih 95 let, ter skladatelj Janez Matičič, igralka Ivanka Mežan, slikar France Slana, prevajalka Jolka Milič in literarni zgodovinar Boris Paternu, ki bodo dopolnili 90 let.

Šport

Peter Prevc je zmagal na drugi tekmi 64. novoletne turneje za svetovni pokal v smučarskih skokih v Garmisch Partenkirchnu. Skočil je 133,5 m in 136 ter zbral 272,7 točke. S tem je prevzel tudi skupno vodstvo na turneji, saj je bil doslej vodilni Nemec Severin Freund tretji in za Prevcem na drugem mestu zaostaja 8,6 točke.