Pokojnega škofa Jenka položili v novo grobnico v koprski stolnici
Cerkev na Slovenskem | 30.12.2015, 11:22
V stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru je bila zjutraj obletna sveta maša za prvega škofa obnovljene koprske škofije Janeza Jenka. Somaševanje je vodil naslednik škofa Jenka upokojeni škof Metod Pirih, pridigal pa ordinarij Jurij Bizjak, ki je med bogoslužjem blagoslovil grobnico škofov in vodil prenos posmrtnih ostankov škofa Jenka iz sarkofaga svetega Nazarija v novo grobnico.
Škof Jenko, ki je koprsko škofijo vodil 23 let: 13 let kot škof apostolski administrator in 10 let kot škof ordinarij je prvi, ki so ga položili v nedavno dokončano grobnico, kjer je prostora za približno 12 škofov. "V teh dneh se spominjamo 21-letnice smrti škofa Janeza Jenka in na poseben način nam je pred očmi njegov zgled žive in trdne vere, kar je izražal tudi v svojem škofovskem geslu Vera – zmaga," je v uvodu v sveto mašo dejal škof Pirih. Škof Jenko je bil mož vedrega značaja in globoke vere, trdnega upanja in goreče ljubezni.
Škofje so navadno pokopani v grobnicah, ki pa je koprska stolnica ni imela. Škof Bizjak si je zato želel, da bi imeli tak prostor z vsemi dovoljenji in dokumenti. Ob smrti škofa Jenka so namreč iskali najbolj primeren prostor za pokop, saj je bila njegova želja, da bi bil pokopan v grobnici pri nogah svetega Nazarija. Zaradi pomanjkanja časa so ga pokopali v sarkofagu pri oltarju, pobuda za škofovsko grobnico pa je ostala. "Tako dolga zgodovina koprske stolnice, od njenega prvega škofa Nazarija, ki je umrl okrog leta 550 pa do škofa Janeza leta 1994, razen teh dveh ne pozna niti enega škofa, ki bi bil pokopan v koprski stolnici," je povedal škof Bizjak.
Nova grobnica je enostavnih oblik. Z deli so začeli v juniju. Po nekaterih podatkih je v koprski stolnici že obstajala kripta, o kateri je pisal že škof Naldini leta 1700. Ta kripta naj bi se nahajala pod današnjim glavnim oltarjem in v prezbiteriju. A je kasneje prišlo do njenega zasutja, po nekaterih predvidevanjih zaradi vdora vode.
Gradnja grobnice je stala približno 30 tisoč evrov, od tega so 12 tisoč evrov namenili arheološkim raziskavama, ostalo gradbenim delom. Polovico stroškov je plačal škof Bizjak, drugo polovico pa Škofija Koper.
Dragi škof Metod in bratje duhovniki, diakoni in bogoslovci, redovniki in redovnice, sorodniki škofa Janeza, bratje in sestre v Kristusu. Zbrani smo ob 21-letnici odhoda v večno domovino škofa Janeza, prvega škofa obnovljene koprske škofije, ki jo je vodil 23 let: 13 let kot škof apostolski administrator in 10 let kot škof ordinarij. Zanj bomo opravili sveto mašo in nato prenesli njegovo telo iz groba za oltarjem SRT v grobnico škofov pred sarkofag Svetega Nazarija, kjer je tudi sam želel biti pokopan. Tudi o škofu Janezu lahko rečemo, kar v današnjem evangeliju piše Luka o prerokinji Ani: »Tudi škof Janez ni zapuščal templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služil noč in dan« (Lk 2,37), njegov zgled pa nas še vedno spodbuja in navdihuje.
Stolnice imajo običajno tudi kripte ali grobnice, v katere pokopavajo svoje škofe. Kanon 1242 ZCP namreč pravi: »V cerkvah naj se trupla ne pokopavajo, razen če gre za papeža, kardinale in krajevne, tudi upokojene, škofe, ki naj se pokopljejo v lastni cerkvi.« Znano je, kako je Abraham vztrajal, da pokoplje svojo ženo Saro v votlino na svojem lastnem zemljišču (1 Mz 23,1-20), kako sta sinova Izak in Izmael pokopala v isto votlino svojega očeta Abrahama (1 Mz 25,9), kako sta sinova Ezav in Jakob pokopala na istem mestu svojega očeta Izaka (1 Mz 35,29), kako je v isto votlino sin Jožef pokopal svojega očeta Jakoba (1 Mz 50,13) in kako so po 430 letih Izraelovi sinovi vzeli s seboj iz Egipta kosti očaka Jožefa in jih nato pokopali na Jakobovem zemljišču v Sihemu (Joz 24,32). Kakor so očaki pokopavali svoje očete v njihova zemljišča, tako Cerkev pokopava svoje duhovne očete v grobnice v njihovih stolnicah.
Tako je tudi koprska stolnica v svojem času imela kripto, o kateri piše škof Paolo Naldini: »Pod korom je, navidezno podprta z nizkimi oboki na stebrih, kripta, ki bi ji v lombardščini rekli 'lo scurolo' ali 'temnica', dasiravno je dovolj svetla; vanjo vodijo po ene dvojne stopnice iz obeh manjših ladij« (Krajepis, stran 15). Naldini navaja, da se v kripti na oltarju nahajajo svete relikvije blaženega Elija, nič pa ne navaja, da bi v kripti bil pokopan kakšen škof. Pravzaprav je nekoliko čudno, da tako dolga zgodovina koprske stolnice od njenega prvega škofa Nazarija (+554?) pa do škofa Janeza (+1994), razen omenjenih dveh, ne pozna niti enega škofa, ki bi bil pokopan v koprski stolnici. Izročilo pravi, da je kripta pozneje bila podrta in zasuta zaradi talne vode.
Z veliko željo, da bi odkrili sledove omenjene kripte in opiraje se na navedene podatke, smo v letu 2014 zaprosili ZVKDS, da bi z georadarjem pregledali prezbiterij stolnice in odkrili morebitne sledi Naldinijeve kripte ter preverili možnosti za izkop in pozidavo nove kripte pod korom ali kje drugje v prezbiteriju. Podatki georadarja so bili zelo dragoceni, vendar premalo jasni, da bi bilo mogoče iz njih razbrati položaj in velikost nekdanje kripte, zato smo opustili misel na kripto in začeli razmišljati o raziskovalnem izkopu za grobnico pred sarkofagom Svetega Nazarija.
Odločitev je bila toliko lažja, ker je naveden poskus izkopa tako pred sarkofagom kakor na prehodu v kor bil narejen že za položitev škofa Janeza, pa so zaradi manjkajočih ustreznih dovoljenj bila dela prekinjena. Opravili smo nekaj posvetovanj s pristojnimi službami in v dogovoru z njimi in z njihovim soglasjem sredi julija 2015 začeli s poskusnim izkopom 3×3 m pred sarkofagom Svetega Nazarija. V mislih smo imeli zlasti dve vprašanji: kako globoko je do trdih tal in ali bomo naleteli na talnico. Trda tla so se pokazala približno v globini 2 m, do talnice nismo prišli.
Ko je navedeni izkop bil narejen, je prinesel več vprašanj kot odgovorov. Pridobljeni prostor bi omogočil grobnico za štiri krste, vendar je bilo izkopanih več kot 50 skeletov, ki smo jih želeli shraniti nazaj v isti prostor, to pomeni, da bi pridobili novega prostora kvečjemu za dve novi krsti, kar se nam je zdel majhen izkupiček. Po drugi strani pa je bilo očitno, da so najdeni skeleti bili pokopani izven tedanjega obsega cerkve, s čimer se je seveda postavilo vprašanje razmerja med izkopanimi grobovi in v že zgoraj omenjenem poskusu odkrito apsido na prehodu v kor, ki se je nahajala približno 3 m od sedanjega izkopa v smeri proti vzhodu in torej postavljala grobove v prostor znotraj cerkve.
Navedena dejstva in vprašanja so nam narekovala, da se z opravljenim izkopom splača nadaljevati, da bi z njim pridobili več prostora za krste škofov, hkrati pa bi pridobili kakšen nov podatek o legi in stanju temeljev prejšnjih zgradb na območju sedanje stolnice. Tako smo se z mislijo na večjo grobnico s pristojnimi službami dogovorili za manjšo razširitev in večje podaljšanje že narejenega izkopa v smeri proti apsidi, v skupni izmeri 4×6 m. Tako smo na vzhodni strani izkopa dosegli zgoraj omenjeno poznejšo apsido, na zahodni strani proti sarkofagu pa starejšo apsido. Pod apsido na vzhodni strani se je približno v globini 2,5 m ob dežju pokazala deževnica. V prostoru celotnega izkopa je bilo najdenih preko 100 okostij, pokopanih večinoma v množičnem grobišču. Zanimivo je, da se poleg okostij ni našlo nič posebnega.
Ko so arheološke raziskave bile končane so nadaljnja dela hitro stekla. Narejen je bil načrt za grobnico v izmeri 3×5×2 m, kar pomeni za vsaj 12 krst. Najprej je bilo zalito betonsko dno grobnice in iz betonskih zidakov je bil narejen zunanji obod, nato je bila položena ustrezna izolacija in zalit notranji betonski obod, zatem pa strop grobnice z odprtino za kamnit pokrov, na katerem je grb koprske škofije in napis: SEPULCRUM EPISCOPORUM ter letnica MMXV.
Z gradnjo grobnice smo želeli izpolniti željo škofa Janeza Jenka, naredili pa smo nekoliko večjo, če bi morda kdaj v prihodnosti še kakšen škof izrazil željo, da bi čakal na vstajenje v koprski stolnici in bi njegov naslednik bil voljan položiti ga v grobnico.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem posameznikom in ustanovam: Ministrstvu za kulturo RS; ZVKDS Centru za konservatorstvo, Restavratorskemu centru Ljubljana; ZVKDS OE Piran; ŠKSD; arhitektu, arheologom, geologom; izvajalcem gradbenih in kamnoseških del; Komunali Koper; škofijskemu ekonomu za pripravo ustreznih dovoljenj in soglasij ter za vodenje in usklajevanje del; stolnemu župniku, ŽGS in drugim župnijskim sodelavcem za spodbude in nasvete, za razumevanje in potrpljenje.
Vsem predstavnikom civilnih ustanov se še posebej zahvaljujemo ne samo za visoko strokovno opravljeno delo, temveč tudi za veliko dobrohotnost in naklonjenost s katero so vedno prihajali naproti našim željam in pričakovanjem.
V času božične osmine z veseljem voščimo vsem polno mero betlehemskega miru, v novem letu, ki se mu bližamo, pa enako mero blagoslova in uspehov pri vsem, kar boste delali, in pri vsem, česar se boste lotili. Mir Gospodov naj bo vedno z vami!
