Papež nagovoril otroke in spregovoril o praznovanju božiča
Petra Stopar
Na četrto adventno nedeljo smo na adventnem vencu prižgali še četrto svečo. Luč pred božičem je tako čedalje večja in svetlejša, s tem pa tudi pričakovanje v naših srcih. Tudi danes je bilo zelo živahno na Trgu sv. Petra v Vatikanu, saj so tja s starši in voditelji rimskih oratorijev poromali otroci.
K blagoslovu je vsak prinesel svojo jaslično figurico Deteta Jezusa. Po molitvi angelovega čaščenja jih je papež Frančišek v kratkem nagovoru prosil, naj pred jaslicami molijo tudi zanj, kot se on spominja njih. Že vnaprej se jim je za molitev zahvalil in jim zaželel lep božič.
Nato je papež v nagovoru pozornost usmeril v doživetje presenečenja, veselega začudenja, ki ga je mogoče razbrati iz Elizabetinega vzklika, ob nenadejanem obisku in pozdravu mlade sorodnice Marije. Elizabeta je polna začudenja vzkliknila „Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?“ Ob misli na bližnji božični praznik je sveti oče prepričan, da bo obhajanje Božiča za nas koristno samo, če se bomo znali zaustaviti na treh „krajih začudenja“, ki jih srečujemo sredi svojega vsakdana. Prvi takšen kraj je drug človek. Poklicani smo v njem odkriti svojega brata. Odkar smo res doživeli Božič, je v obrazu vsakega človeka mogoče odkriti podobnost z Božjim Sinom. In to še zlasti, če je to obraz ubogega človeka, saj je Bog prišel na svet ubog in prav ubogi so se mu prvi približali.
Kot drugi kraj našega čudenja je papež Frančišek navedel zgodovino, oz. doganja, katerih potek priprisujemo gospodarstvu, financam ali trenutnim vladajočim. Marija pa v svoji hvalnici Magnificat poje, kako Bog mogočne prevrne s prestola in poviša ponižne, z dobrotami napolni lačne in bogate odslovi praznih rok. (prim. Lk 1, 52-53).
Za tretji kraj našega občudovanja pa sveti oče navaja Cerkev in vabi k pogledu nanjo prežetem z vero, “ki ne gleda nanjo zgolj kot na versko ustanovo, temveč jo doživlja kot Mater, ki kljub madežem in gubam, odseva poteze Neveste, ki jo Kristus ljubi in očiščuje.” Sveti oče je nadalje spregovoril o Cerkvi, ki Jezusa z zaupanjem in veseljem pričakuje in s tem hkrati izraža upanje vsega sveta. Cerkev je opisal kot Mater, ki ima vedno na stežaj odprta vrata in na za sprejem vseh z materinskim nasmehom široko razprostira roke v želji, da bi vse pripeljala k Božjemu usmiljenju.
Opoldanski nagovor je papež Frančišek sklenil s povabilom, naj se z Marijinim srcem čudimo in veselimo velikega Božjega daru. Naj nam pomaga, da se bomo znali čuditi Jezusovi prisotnosti v sočloveku, v zgodovini in v Cerkvi, sicer ga tudi za Božič ne bomo srečali.
Po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu je sveti oče vse prisotne na Trgu sv. Petra v Vatikanu povabil, naj skupaj z njim zmolijo zdravamarijo za vse, ki so jih prizadele katastrofalne popolave v Indiji.
