Število migrantov na poti v Evropo se zmanjšuje
Slovenija Andrej Šinko
V Slovenijo je doslej vstopilo skoraj 300 tisoč migrantov, v Evropsko unijo pa bo kmalu prišlo približno milijon prebežnikov. Kljub temu se je število prihodov novembra v primerjavi z oktobrom zmanjšalo za tretjino na 140 tisoč oseb. Na to naj bi vplivale predvsem slabše vremenske razmere in turška prizadevanja za ustavitev tihotapcev ljudi.
Zunanji sodelavec Fakultete za družbene vede obramboslovec Klemen Grošelj poudarja, da je morebitno novo povečanje migrantskega toka odvisno od dejavnosti, ki se bodo izvajale v prihodnjih mesecih ter uspešnosti kontroliranja toka migrantov. Pri tem pa naj bi glavno vlogo odigrali Turčija in Grčija. Ob tem sogovornik dodaja, da je Slovenija tudi v primeru snega in nizkih temperatur pripravljena na tranzitno funkcijo. »Se pravi, da se izvedejo ti postopki, da dobijo tisto osnovno oskrbo in, da nadaljujejo pot naprej v druge dele Evropske unije,« je pojasnil. Ob tem Grošelj dodaja, da Slovenija ni pripravljena, če bi morala za daljše obdobje namestiti večje število migrantov.
V Evropske države prihaja tudi veliko otrok. Samo od junija so makedonske oblasti na balkanski poti registrirale 15 tisoč mladoletnih oseb brez spremstva. In prav ta skupina je najbolj izpostavljena izkoriščanju, ugrabitvam in trgovini z ljudmi. »Tukaj ne gre samo za vprašanje mladoletnikov, čeprav je to najbolj izpostavljena skupina, gre tudi za vprašanje žensk, tudi odraslih moških oseb … Ti migranti so dejansko možne tarče trgovine z ljudmi,« je dejal Grošelj, in dodal, da bodo ključno vlogo morale prevzeti države, ki lahko z različnimi ukrepi preprečijo, da bi migranti prihajali v stik s trgovci z ljudmi. Ob tem pa sogovornik dodaja, da obstajata še dve grožnji. Prva je upor posameznikov, ki imajo izkušnje v bojevanju, druga pa novačenje razočaranih migrantov za priključitev skrajnim skupinam.
Grošelj še meni, da je za lažje obvladovanje migrantov potrebno poskrbeti za njihovo prerazporeditev, saj bo to zmanjšalo število konfliktov in morebitne upore. Dodaja pa, da v kolikor prerazporeditve po državah ne bi uspele, obstaja možnost, da se begunce, ko jim potečejo pogoji za ta status, vrne v države od kjer izvirajo.
