Evropska unija v živo: Šulinova, Vajgl in Bogovič o letu, ki se izteka
Svet
Vstopamo v zadnji mesec tega leta. Evropska unija se v luči vala prebežnikov in terorističnih napadov v Franciji trenutno ukvarja predvsem z vprašanjem varnosti in obrambe. A čas od januarja do danes so zaznamovale še nekatere pomembne teme. Za oceno dela ustanov povezave smo zaprosili evropske poslance, podali so jo v pogovorih za rubriko Evropska unija v živo na Radiu Ognjišče. V prvi smo objavili razmišljanja Patricije Šulin in Franca Bogoviča iz Evropske ljudske stranke ter Iva Vajgla iz Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo.
"Begunsko-migracijske krize ni mogoče spregledati," ugotavlja Šulinova. Kot je dodala, se je Evropska unija znašla na prelomnici. "Njena naloga je, da ne kloni pred izzivi," je poudarila. Po Vajglovih besedah se moramo zavedati, da povezavo sestavlja 28 različnih držav. Da bo znala ukrepati bolj enotno in bo bolj konkurenčna v globalnem smislu, bo treba v prihodnje narediti več. "Kaže se mnogoterost Evropske unije, najti moramo način, da bo različnost ohranjena, a da bo povezava postala učikovitejša." Da je neenotnost prišla do izraza predvsem v krizi s prebežniki, je spomnil Bogovič. "Še vedno se veliko ukvarjamo z vojno v Siriji, ki je generator beguncev, poleg ostalih tokov, ki so vezani na ekonomske migrante."
Šulinova je med pomembnejšimi temami, s katerimi so se ustanove povezave ukvarjale v tem letu, med drugim omenila pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in ZDA (TTIP). Po njenih besedah bo ponudil priložnost za gospodarsko rast in nova delovna mesta ter bo omogočil spodbujanje inovativnosti. "Verjamem, da lahko Evropska unija s TTIP precej pridobi, zato ga podpiram. Večkrat je treba tudi podariti, da strogi zakoni Evropske unije, ki varujejo življenje in zdravje, okolje, potrošnike in živali, se zaradi TTIP ne bodo spremenili. Prav tako ne bo prišlo do privatizacije vode in javnih služb, kot nekateri strašijo, saj je to v rokah nacionalnih vlad in ne tega sporazuma." Šulinova je spomnila tudi na težave z Grčijo in grožnjo njenega izstopa iz območja držav s skupno evropsko valuto.
Da finančna in gospodarska kriza v državah osemindvajseterice še ni sklenjeno poglavje, je prepričan Vajgl. "V preteklih letih se je pokazalo, da so bili notranji akti, na katerih počiva Evropska unija, narejeni za dobre čase, čase stalnega vzpona. Za krizne čase pa nismo imeli pravih odgovorov. Šele zdaj nastajajo novi institucionalni odgovori, kot je skupen nadzor finančnih situacij, proračunov držav, ustvarjanje kriterijev harmoničnega razvoja v povezavi. To so vse naloge za prihodnje obdobje."
Tudi Bogovič nekako podobno meni, da Evropska unija odlično deluje v mirnem obdobju, a da ima velike pomanjkljivosti, ko pride do kriznih trenutkov, povezanih z vojaškimi posegi in ukrepi za varovanje zunanjih meja. "Opažam, da imajo predvsem zahodne države Evropske unije povsem drugačen pogled. Na nek način podcenjujejo problem begunsko-migracijske krize oziroma se ne zavedajo, kako različen je položaj posamezne države." Zadnje leto je po njegovem prineslo več neprijetnih kot prijetnih trenutkov. Tudi on je omenil grožnjo razpada evrskega območja, ob tem pa še vojno v Ukrajini.
Naši predstavniki v Evropskem parlamentu delujejo v različnih odborih in delegacijah, tako smo na Šulinovo naslovili še vprašanja s področja proračuna povezave, Vajgl je med drugim predstavil prizadevanja na področju medgeneracijskega sodelovanja, Bogovič pa je komentiral tudi težave kmetov. Vabljeni k poslušanju rubrike Evropska unija v živo!
