Napovedi o ograji se le deloma uresničujejo
Vse glasnejše napovedi o bodeči žici na avstrijsko-slovenski in madžarsko-romunski meji se le deloma uresničujejo. Avstrija na meji pri Špiljah ne bo postavila več kilometrske ograje, bodo pa namestili slabe 4 kilometre ograje za usmerjanje toka migrantov pri mejnem prehodu. Azilno zakonodajo bosta v kratkem zaostrili Norveška in Danska.
Po besedah notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner se je avstrijska vladna koalicija strinjala, da se na prošnjo Slovenije za zdaj odpove postavitvi 25 kilometrov dolge ograje. Bo pa neposredno ob prehodu postavila 3,7 kilometra pletene žičnate ograje. To so se dogovorili koalicijski partnerji na Dunaju, ljudska stranka in socialdemokrati. Avstrijci bodo okrepili patrulje na meji z našo državo in nemudoma začeli priprave na postavitev mejne ograje.
Madžarska vlada je pripravljena zapreti mejo z Romunijo in tam postaviti ograjo, če bi se tja zaradi bodeče žice na slovenskih in avstrijskih mejah preusmeril val beguncev v Srbiji.
Slovenija pa ne bo privolila v prisilno sprejemanje beguncev, ki bi jih Nemčija ali Avstrija zavrnila v skladu z dublinsko uredbo, je opozoril premier Miro Cerar. Evropska poslanka Romana Tomc je za naš radio takole razmišljala o absorpcijski sposobnosti Evrope: »Koliko ljudi smo mi možni sprejeti? In koliko je takih ljudi, ki imajo slabo situacijo v Evropi, na vzhodu, v Afriki, kjerkoli?Zato trdi, kakor koli se to sliši, da Evropa ne more rešiti težav vsega sveta. Ne more, ker je prešibka.«
Norveška vlada bo spremenila zakonodajo, tako da bodo prosilce za azil iz t.i. varnih držav lahko zavrnili že na meji. »Zelo malo tistih, ki pridejo čez norveško-rusko mejo, dejansko prihaja iz držav, kjer divja državljanska vojna. Nasprotno, večina ima pravico do bivanja v Rusiji in te bi lahko odvrnili že na zapornici na meji. Naše stališče je, da Rusija ljudi brez schengenskih vizumov sploh ne bi smela spustiti čez mejo.« Zakonodajni sveženj, ki sta ga danes predstavila premierka Erna Solberg in minister za pravosodje bo predvidoma že prihodnji teden sprejel norveški parlament.
Zaostritev azilne zakonodaje je napovedala tudi Danska. Premier Lars Lokke Rasmussen bo podrobnosti glede tega po napovedih predstavil danes popoldne.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je v poročilu predstavil najnovejše podatke: V Evropo je letos preko Sredozemskega morja prišlo več kot 800 tisoč migrantov in beguncev. Na poti jih je 3460 umrlo ali so pogrešani. Ob bližajoči se zimi so sprejemni pogoji in zmogljivosti na obleganem otoku Lezbos neustrezni, so dejali na sedežu komisariata v Ženevi.
Tudi dvodnevna razprava voditeljev Evropske unije na izrednem zasedanju na Malti ni prinesla resnejših sklepov. EU je odločena okrepiti varovanje zunanjih meja, pri čemer računa predvsem na Turčijo.
