Etična obsodba Tita in Milanovića v Zagrebu

Slovenija | 03.11.2015, 10:05

Hrvaško nacionalno etično sodišče je konec minulega tedna zaradi genocida nad hrvaškim in slovenskim narodom obsodilo diktatorja nekdanje skupne države Josipa Broza Tita. Hkrati je zaradi veleizdaje nacionalnih interesov obsodilo zdajšnjega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ki je kot predsednik stranke SDP ideološki naslednik Komunistične partije Jugoslavije. Etičnega sojenja, ki ni sodilo v kampanjo pred skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami pri južnih sosedih, so se udeležili tudi nekateri Slovenci, ki so že pred, a nato tudi med dogodkom razvili našo zastavo. Objavljamo povzetek poročila.

Koncertna dvorana Vatroslav Lisinski v Zagrebu, ki sprejme približno dva tisoč obiskovalcev in so jo neznanci na predvečer etičnega sojenja porisali z rdečo barvo, je bila zadnji oktobrski dan praktično polna. Po odigrani hrvaški himni so se zbrani z minuto molka spomnili žrtev totalitarizma in domovinske vojne, nato je sestra Bernardina Crnogorac, redovnica, ki ji je slovenska Udba po nalogu Tita v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja umorila brata Stjepana, simbolno prižgala svečo upanja.

Sledila je predstavitev članov etičnega sodišča in gostov, skupaj jih je bilo približno trideset. Predsednik, nekdanji hrvaški zunanji minister Zvonimir Šeparović, je pojasnil, da je etično sodišče nekakšna vest družbe in si nikakor ne jemlje pravice soditi ostalim. Slednje je naloga in dolžnost pravosodja, kar je opredeljeno v zakonih in ustavi. "Ob tem se mi je utrnila misel, da želi sosednja Hrvaška morda na ta način začeti nekoliko milejšo obliko lustracije, ki je gotovo prepotrebna za normalen prehod v demokracijo, a smo jo v pravem pomenu in obsegu v vseh novonastalih državah iz skupne Jugoslavije, žal, zamudili," je za naš radio poročal Peter Križnik. Dogodka se je udeležil s skupino Slovencev, ki se je povezala s pomočjo medmrežja in skupaj najela avtobus, ki jih je popeljal v Zagreb.

Hrvaško nacionalno etično sodišče je v preteklosti moralno obsodilo že več ljudi, ki so iz totalitarno-ideoloških razlogov škodili državi, med njimi so oba nekdanja predsednika Ivo Josipović in Stipe Mesić, zdajšnja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, Budimir Lončar, Milorad Pupovac, Vesna Teršelić in Carl Bildt. Zdaj sta prišla na vrsto Tito in Milanović, slednji kot dedič totalitarnih komunističnih vrednot.

V dokaznem postopku so kot priče med drugimi sodelovali ustanovitelj krščanskih demokratov Marko Veselica, hrvaški emigrantski politik Nikola Štedul, ki je preživel napad agentov Udbe na Škotskem, in tudi nekdanji hrvaški politični zapornik Anto Kovačević. Slednji se je vprašal, zakaj na primer ekonomsko napreduje Višegrajska skupina, Hrvaška in Slovenija pa se utapljata v nekoristnih dolgovih in nazadujeta. Po njegovem je pri obeh odgovor neupoštevanje evropske resolucije o obsodbi vseh totalitarizmov in neizvedena lustracija.

S fotografijami odkritja že po koncu druge svetovne vojne pobitih ljudi v rovu svete Barbare v Hudi jami pri Laškem je nastopil naš publicist in raziskovalec Roman Leljak. "Dvorana je obnemela. Vsa dejstva, suhoparni podatki, število žrtev, krivice in obtožbe proti storilcem grozodejstev niso nič v primerjavi s prizorom na platnu, ko se v soju baterijske svetilke prikaže polje posmrtnih ostankov nesrečnikov, belih, okamenelih in še vedno nepokopanih," je opisal Križnik. Spomnil je, da se je v istem času, to je v juniju 1945, ko so se tam iztekala tisočera, v glavnem mlada življenja, tokratni obtoženec mirno in zmagoslavno sprehajal po Celju le nekaj kilometrov stran. Po Križnikovih besedah je bila ta grozljivo prikazana časovna vzporednica trpečih in tistih, ki so njihovo trpljenje povzročili, vrhunec sojenja v Zagrebu. "Kontrast med človeškim in nečloveškim predstavlja tako neskončno in nedoumljivo razdaljo, ki ne more biti več v dosegu človeškega uma, še manj pravičnosti, pa naj jo tehtamo s pravnega, etičnega ali kateregakoli drugega stališča. Zakaj in kako so te žrtve umrle ter zakaj so jih storilci obsodili na tako smrt, zmore razumeti le Bog," je razmišljal Križnik.

Leljak je predstavil tudi primer že omenjenega Stjepana Crnogorca. Molitvi njegove sestre, ki jo je namenila vsem umorjenim hrvaškim bratom, je sledil izrek etične obsodbe Tita in nato še Milanovića.

Poslanec SDS Franc Breznik, ki prišel v imenu predsednika stranke Janeza Janše, je nato v kratkem govoru zbranim strnil bistvo: sojenje v Zagrebu je primerjal s tistim, v Nürnbergu, najprej je poudaril idejo in duh komunizma ter povzročene zločine in žrtev, nato je omenil človeka, ki jih je povzročil.

"Samo po sebi se ob tem postavlja vprašanje, ali je mogoče tudi v Sloveniji vsaj moralno, vendar javno ob(pre)soditi jugoslovanskega samodržca in vse njegovo ideološko potomstvo, ki še vedno suvereno obvladuje vse pore življenja v samostojni državi. Cankarjev dom je veliko manjši kot zagrebška koncertna dvorana. Ali bi jo slovenski državljani ob takem dogodku napolnili? O tem nisem povsem prepričan. Verjamem pa, da bi na tak dogodek in nam v podporo v Ljubljano prišlo veliko več hrvaških državljanov, kot je bilo nas v Zagrebu - en niti ne povsem poln avtobus," pa je poročanje sklenil Križnik.