Pregled domačih dogodkov, 6. 11. - 13. 11. 2015

Slovenija | 14.11.2015, 06:22 Tanja Dominko

Tudi 46. teden v letu 2015 je minil v znamenju migrantske krize. Slovenija je začela na meji s hrvaško postavljati ograjo, a kaj, ko so naši južni sosedje hitro protestirali češ, da je mreža na njihovi strani. Sicer pa so začeli v minulem tednu uradno teči roki pred družinskim referendumom, vlada in del sindikatov so se poenotili, v domovino pa se lahko uradno vrne upokojeni ljubljanski nadškof Alojzij Uran.

Iz kronike krajevne Cerkve

Zahvalna nedelja

V Cerkvi v Sloveniji smo na nedeljo po prazniku vseh svetih obhajali zahvalno nedeljo. Pri svetih mašah smo se tako Bogu kot tudi drug drugemu zahvalili za vse, kar smo prejeli v minulem letu. Pri tem ne gre le za materialne dobrine in pridelke narave, ampak tudi za darove, kot so spoznanje, svoboda, dobrota, dom, čas in vera. Naši škofje ordinariji so se ob tej priložnosti tudi letos z zahvalnimi pismi obrnili na svoje bližnje sodelavce, duhovnike in vernike. Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, se je posebej spomnil skorajšnje 10-letnice novomeške škofije in se ob tem zahvalil vsem, ki so pomagali pri polaganju njenih temeljev, da je zaživela in v polnosti opravlja svoje poslanstvo. Tudi podpredsednik Slovenske škofovske konference, celjski škof Stanislav Lipovšek, je v zahvalnem pismu omenil jubilej. Deset let bo namreč poleg novomeške in murskosoboške prihodnje leto stara tudi celjska škofija. Med duhovnimi darovi je po njegovem na prvem mestu delo odrešenja. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je povabil k sočutju in solidarnosti s tistimi, ki so izgubili službo in že dolgo iščejo primerno delo. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je z besedami zahvale obrnil na matere in očete, stare starše in vse, ki skrbijo za oznanjevanje evangelija in prenos vere prihodnjim rodovom. Murskosoboški škof Peter Štumpf je hvaležen za 25 let prehojene duhovniške poti. Med drugim je spomnil, da jo spremlja mnogo znanih in neznanih trpečih, bolnikov in molivcev. Za vse, ki se po zgledu uboge vdove ter ostalih svetih žena in mož v Svetem pismu žrtvujejo za Božje kraljestvo in dajejo od svojega uboštva vse, kar imajo, pa se je zahvalil koprski škof Jurij Bizjak.

Že 50 let v Cerkvi na Slovenskem deluje Katehetsko-pastoralna šola

Katehetsko-pastoralna šola praznuje 50 let delovanja. Gre za ustanovo Slovenske škofovske konference, ki je namenjena usposabljanju katehistov, animatorjev birmanskih in drugih skupin ter voditeljev bibličnih skupin. Obletnico so slovesno obeležili v minulem tednu v Domu sv. Jožefa v Celju. Z referati so nastopili Franc Zorec, Julka Nežič in Stanko Gerjolj, sledila je okrogla miza in nato sv. maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Usposabljanje v Katehetsko pastoralni šoli je sicer namenjeno tudi vsem, ki si želijo razširiti svoje versko znanje, spoznati osnove teoloških, filozofskih in antropoloških ved ter poglobiti poznavanje Svetega pisma.

Nadškof Uran se z letom božjega usmiljenja vrača v domovino

Sveti sedež je upokojenemu ljubljanskemu nadškofu Alojziju Uranu dovolil, da se po bivanju v tujini lahko vrne v Slovenijo. Novico je ljubljanskemu nadškofu Stanislavu Zoretu sporočil apostolski nuncij Juliusz Janusz. Nadškof Uran je v prvem odzivu za Radio Ognjišče izrazil veselje, da se lahko z letom Božjega usmiljenja svobodno vrne v domovino. Nadškof Uran bo glede na svoje zdravstveno stanje v dogovoru z ljubljanskim nadškofom opravljal različne pastoralne dejavnosti in pomagal pri življenju lokalne Cerkve. Kot je zapisal nadškof Zore so Uranove vrnitve iskreno veseli in mu želijo čimprejšnjega okrevanja.

Nadškof Cvikl se je srečal z več kot 1400 birmanci

V Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru je pred zahvalno nedeljo potekalo prvo srečanje za več kot 1400 birmancev iz 58 župnij mariborske nadškofije. Namen srečanja je bil povezati mlade, ki se pripravljajo na prejem zakramenta svete birme in jim pomagati, da se vključijo v življenje Cerkve. "Skupaj. In vesel sem, da bomo ta korak naredili skupaj. Prinesli ste luč. Luč ste prinesli sem v Maribor in ko boste šli domov, bo po mojem te luči še več. Prej smo slišali, da ste iz 12 dekanij. Jezusovih učencev je bilo 12, pa so v ves svet ponesli luč – evangelij. Tudi jaz želim, da bi to luč danes tukaj doživeli, se napolnili z njo ter jo ponesli domov. Vse želim zares lep, lep dan tukaj v Mariboru," je povedal nadškof Cvikl. V želji biti bližje ljudem, predvsem mladim, je mariborski ordinarij začel uporabljati facebook in je na tem mediju prisoten s svojim profilom Alojzij Cvikl. Tako lahko njegovo delo spremljate tudi preko tega medija.

Odmevi iz domovine

Begunska in migrantska kriza

Slovenija je na meji s Hrvaško v sredini tedna začela postavljati ograjo za obvladovanje begunskega toka. To je sprožilo zaplet z Zagrebom, ki trdi, da je del ograje na ozemlju Hrvaške. A še pred tem so bile kamere usmerjene v srečanje slovenskega in madžarskega premiera Mira Cerarja in Viktorja Orbana. Slednji je ob 40. obletnici Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti omenil aktualno begunsko krizo. Po njegovem mnenju je potrebno ustaviti begunski val, sicer ne bo več Evrope, za kakršno smo se borili. "Želim si, da se ne bi odpovedali narodni identiteti, Evropi in krščanstvu. Madžarski pri varovanju šengenske meje odgovorno in solidarno pomagajo slovaški, češki in poljski policisti. Zato bomo prišli pomagat Sloveniji."

S Cerarjem sta se strinjala, da je ključno okrepiti nadzor nad migracijami na zunanjih mejah EU. Dogovorila sta se tudi za skupno srečanje obeh vlad v začetku prihodnjega leta. Slovenska vojska pa je na meji s Hrvaško za lažje obvladovanje migrantskih tokov na območju Rigonc in mejnega prehoda Gibina začela postavljati žičnato ograjo. Območje postavitve je razburilo hrvaško stran, češ da je na določenih mestih nameščena na hrvaškem ozemlju. To so v Uradu vlade za komuniciranje zavrnili in zatrdili, da postavitev ovir ne prejudicira meje. Kljub temu so bile razmere na meji napete. O varnostnem vidiku begunsko-migrantske krize smo se pogovarjali z nekdanjih obrambnim ministrom Alešem Hojsom. Kritično ocenjuje delo vlade, ker da ni sprejela ukrepov, za ustrezno zavarovanje meje. Poudaril je, da če se begunski tok skozi Slovenijo ojača, ga ne bomo sposobni več nadzorovati. Da so naše zmogljivosti na robu, naj bi se kazalo v utrujenosti policistov in njihovem nezadostnem številu. Ob tem je sogovornik še dodal: "V kolikor ne bi bile vključene tudi prostovoljne organizacije, od Uprave za zaščito in reševanje, raznih nevladnih organizacij, prostovoljcev Karitasa … bi bilo stanje že dosti hujše."

In kako na postavitev ovir na meji gleda politika? Koalicija vladno odločitev brani, logična se zdi delu opozicije. Poslanka SMC Lilijana Kozlovič je dejala, da si v SMC niso želeli, da bi prišlo do tega trenutka, a ker migrantski tok ne pojenja in ker se zaveze z mini vrha v Bruslju ne izvajajo, je treba zagotoviti tehnične ovire, ki bodo pomagale usmerjati begunce. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je spomnil, da je njihov predsednik in zunanji minister Karl Erjavec že pred časom omenjal, da bi bilo treba v Sloveniji vzpostaviti tudi tehnično varovanje meje. A če želimo usmerjati begunce, bomo morali dosledno spoštovati tudi schengenske predpise, je poudaril Jurša. Kot neprimeren in protihumanitaren ukrep vidijo postavitev ograje v ZL, medtem ko v SDS opozarjajo, da je odločitev s Cerarjeve strani prišla prepozno. Vinko Gorenak: "Še nekaj mesecev nazaj smo v opoziciji govorili o tem, kaj naj vse naredi, da bo zaščitil tako slovenske državljane kot migrante sama. Nič od tega ni hotel slišati, takrat nas je napadel, predsednik Janša je bil nedržavotvoren, vsi ostali smo strašili ljudi in podobno."

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je opozoril na ukrepe Avstrije in Nemčije, ki naj bi napovedovali zmanjšanje števila sprejema migrantov, kar lahko pri nas povzroči kaos: "Če vemo, da se bo to zgodilo, je odločitev Slovenije, da postavi ograje, razumna. Je pa postavitev ograje zgolj prvi korak pri tem projektu. Postavitev ograje nam nič ne pomaga, če nimamo zagotovljenega osebja, ki bi to ograjo varovalo."

Na povečanje števila migrantov pa se pripravljajo tudi prostovoljci pod vodstvom človekoljubnih organizacij. Kot je povedala Lenka Vojnovič s Slovenske filantropije, je na terenu nekaj več kot sto prostovoljcev, tudi zato, ker so se v zadnjih dneh nekoliko zmanjšale potrebe na Šentilju. V prihodnjih dneh pa načrtujejo, da jih bo skupno več kot 130. Interesa za prostovoljno delo je po njenih besedah dovolj, zlasti ob koncih tedna. Pod okriljem Karitas je ves čas aktiviranih približno petsto prostovoljcev, nekaj manj kot dvesto jih je trenutno dnevno v izmenah, je dejal Peter Tomažič. Ves čas je v pripravljenosti tudi devetsto zaposlenih in prostovoljcev Rdečega križa.

Spomnimo še, da je evropska komisija odobrila dobrih deset milijonov evrov nujne pomoči za pomoč Sloveniji pri soočanju z begunsko krizo, in sicer za krepitev policijskih sil na slovensko-hrvaški meji, izboljšanje prvih sprejemnih zmogljivosti, krepitev nastanitvenih zmogljivosti za približno 7500 mest ter nastanitvene stroške za policiste iz drugih članic unije. Slovenija sredi tega meseca pričakuje sicer 250 policistov. To je nekoliko več. Naprej je bilo namreč predvidenih 183.

Povejmo še to, da je bil četrtek za vse, ki sodelujejo pri obvladovanju begunske krize in oskrbi beguncev, eden najbolj napornih dni, saj je v Slovenijo vstopilo skoraj 10.000 ljudi. Kot je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic so stroški begunske krize do konca oktobra znašali med 5,5 in šest milijonov evrov.

Odbor za zdravje in odbor za notranje zadeve pa sta na skupni seji razpravljala o zagotavljanju zdravstvene oskrbe lokalnemu prebivalstvu v primeru prihoda večjega števila migrantov. Sejo je zahtevala SDS, ki ocenjuje, da so bile lokalne zdravstvene službe do zdaj pri oskrbi prepuščene same sebi, kar pa predstavniki vlade zavračajo.

Priprave na referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Državna volilna komisija je v začetku tedna določila rokovnik za izvedbo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo 20. decembra. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 3. marca 2015?". Ljubljanski nadškof Stanislav Zore ob tem pojasnjuje, da eden izmed členov sklepnega dokumenta sinode o družini izrecno pravi, da nihče nima pravice vsiljevati teorije spola in drugih ideoloških pristopov s tega področja nikomur, ne Cerkvi ne družbam v razvijajočem se svetu. Poudarjeno je bilo, da imajo starši temeljno neodtujljivo pravico pri vzgoji otrok. "To, kar si s tem referendumom prizadevamo v Sloveniji, gre v tej smeri: pustiti otrokom, da imajo starše, dovoliti in omogočiti staršem, da vzgajajo otroke v skladu s svojim prepričanjem, vero in vrednotami ter obvarovati družino, da more ostati družina, da ostane to, kar je bilo na sinodi večkrat poudarjeno, namreč osnovna celica družbe. Ni posameznik osnovni gradnik družbe, ampak je to družina, kajti brez družine posameznika ni. Na koncu koncev gre tukaj tudi za temeljno vsebino naše vere … o dopolnjevanju moškega in ženske, ki edino omogoča rodovitnost, zagotavlja življenje družbe in tudi Cerkve. To je družina in mislim, da jo moramo kristjani in na koncu koncev bolj ali manj vsi ljudje, ki uporabljamo zdravo pamet, varovati."

Koalicija Za otoke gre!, ki je zbrala več kot 48 tisoč podpisov za referendum pa poudarja, da zakon ukinja tisočletno zakonsko zvezo žene in moža. Zakon tudi ukinja pomen mame in očeta za otroka, sta v pogovoru za Radio Ognjišče povedala sovoditelja koalicije Metka Zevnik in Aleš Primc. Koalicija Za otroke gre" med drugim opozarja tudi na uvajanje teorije spola v našo družbo, če bo zakon v takšni obliki, kot je bil sedaj sprejet, tudi uveljavljen. Omenjena ideologija ne priznava, da obstajata ženski in moški spol.

Od 40. sindikatov, vladnemu dogovoru podpise prispevalo le 26

Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so po dolgotrajnih pogajanjih dosegli dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 in ga parafirali. Sredstva za ta namen se bodo v primerjavi z letos povečala za okoli 148 milijonov evrov. Potem ko je dogovor podprla potrebna večina sindikatov, so ga 10. novembra tudi podpisali. Dogovoru sicer med drugim nasprotujejo sindikat ministrstva za obrambo, sindikat poklicnega gasilstva, sindikat vojakov in Konfederacija slovenskih sindikatov, pa tudi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter sindikat zdravnikov družinske medicine.

"Če država lahko toliko prispeva k višjim plačam v javnem sektorju, ki od leta 2008 po masi plač že zdaj bistveno odstopa od zasebnega sektorja, število delovnih mest se je celo povečevalo, za razliko od več deset tisoč delovnih mest, ki so jih izgubili številni aktivni zaposleni v gospodarstvu. Kot kaže, se je vlada odločila, da nimamo več javnofinančnih težav, če si to lahko privoščimo," je za naš radio ocenil Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije. Spomnil je, da smo bili tudi letos priča novim obremenitvam gospodarstva. "Zadnje so koncesije za vodo. Sicer ni sporno, da so, a sporna je njihova višina. Potem je tu davek na dodano vrednost za študentsko delo, to je zunaj nekega normalnega reda. Imamo davčne blagajne, ne da bi znižali davčne stopnje, kot na primer na Hrvaškem, in še bi lahko našteval …" Novković meni, da gre za dvojno igro. Če vlada najpozneje do novega leta ne bo znatno razbremenila gospodarstva, bo ravnala diskriminatorno in nekorektno do večine zaposlenih v naši državi, ki ga predstavljajo delavci v gospodarstvu.

Vladna stran je popustila tudi na pogajanjih o povprečnini za občine. Sedanjo ponudbo je s 522 pripravljena dvigniti na 524 evrov, a to ne izpolnjuje pričakovanj občin, pravi predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar. Znova se dobijo v ponedeljek, ko naj bi na skupno sejo predsedstev združenj občin prišel finančni minister Dušan Mramor.

Policisti vztrajajo pri stavki, napovedani za 18. november

Policijska sindikata, ki sta vladi napovedala stavko, sta na srečanju uskladila stavkovne zahteve in aktivnosti, s katerimi bodo začeli 18. novembra. Zaposleni v policiji in na notranjem ministrstvu so namreč nezadovoljni s trenutnim statusom in ignoranco vlade ob neizpolnitvi zapadlih obveznosti. Kot je povedal predsednik SPS Zoran Petrovič so vladni strani poslali tudi svoje zahteve, med katerimi je ureditev statusa policistov, ustrezna zaščita in oprema, pa tudi pravično ureditev potnih stroškov. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je sporočil, da še ne morejo govoriti o finančnih ocenah, ker je treba natančno preučiti vse zahteve policijskih sindikatov. Je pa minister vendarle pojasnil, da so zahteve v celoti in brez pogajanj po pavšalni oceni težke približno 90 milijonov evrov.

Stavkali bodo tudi piloti

Piloti slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways so za 30. november napovedali stavko, ki bo potekala od 5. do 24. ure. Za ta korak so se odločili zaradi zastoja v pogajanjih za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Vodstvo Adrie Airways ocenjuje, da stavka ni potrebna. Prizadevali si bodo za to, da s stavkovnim odborom v najkrajšem možnem času sporazumno rešijo nastali spor in da do stavke ne pride.

Koga med kandidati za sodnika ESČP ne mara koalicija?

Mandatno-volilna komisija državnega zbora se je seznanila s predlogom predsednika države Boruta Pahorja o kandidatih za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Pahor je državnemu zboru za tri mesta kandidatov predlagal štiri imena, to so Nina Betetto, Marko Bošnjak, Klemen Jaklič in Nina Peršak. Koga bodo podprli bo jasno na novembrski seji državnega zbora. "Vsi predlagani kandidati so opravljali številne funkcije v različnih domačih in mednarodnih strokovnih skupinah, imajo obsežne bibliografije ter so pri svojem delu izkazali visoko stopnjo strokovne in osebne integritete," so zapisali v uradu predsednika republike.

Nujna zdravniška pomoč pri pacientu v 15. minutah

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je oktobra podpisala pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, katerega predlog je v preteklosti vzbudil številne polemike. Pravilnik v veljavo stopa ta konec tedna. V njem je določen enotni dostopni čas za celotno državo ter mrežo urgentnih centrov, ki ne sme presegati 15 minut. Izvozni čas mobilne enote pa po pravilniku ne sme presegati ene minute od aktivacije oz. klica dispečerske službe. Pravilnik med drugim predvideva mrežo urgentnih centrov - gre za 10 regionalnih urgentnih centrov, ki so bili zgrajeni z evropskimi sredstvi, ter ljubljansko in ptujsko urgenco, ki sta še v gradnji. Terminološko prav tako opredeljuje satelitske urgentne centre, katerih predvidena mreža je prav tako zbudila veliko polemik, a jih v prilogah k pravilniku mreže ni.

Niso krivi

Okrožno sodišče v Ljubljani je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo nekdanjega predsednika Vzajemne Marka Jakliča in soobtožene v zadevi Vzajemna, nekdanjega člana uprave zavarovalnice Franca Henigmana ter nekdanja vodilna v podjetju S&T Klavdija Godniča in Saša Bergerja. Tožilec Jože Levašič je že napovedal pritožbo.

T-2 spet izven stečaja

Ustavno sodišče je ugodilo predlogu družbe Garnol in z odločbo razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani o začetku stečajnega postopka družbe T-2. S tem se bo stečajni postopek nad T-2 ustavil, zadeva pa se bo vrnila v ponovno obravnavo na višje sodišče. V slabi banki so napovedali, da bodo v ponovljenem postopku vztrajali pri predlogu za stečaj.

Namesto za gumb, se primite za denarnico

Dimnikarska ureditev že nekaj časa sproža polemike. Zadnji v vrsti nestrinjanj s trenutno veljavno politiko na tem področju je pisni protest, ki so ga predsedniku vlade in Državnemu zboru poslale nekatere civilne iniciative. Vlado pozivajo, naj ne podaljša veljavnega sistema te službe, saj ta po njihovih besedah ščiti neupravičene privilegije dimnikarskih monopolistov. Zahtevajo uveljavitev zakonodaje, ki bo stanovalcem dopuščala prosto izbiro izvajalca dimnikarskih storitev. Kot je za naš radio pojasnil Jožef Škof z iniciative Malečnik, je tudi ljubljanska Fakulteta za strojništvo sporočila, da dimnikarji niso usposobljeni za opravljanje meritev izpustov ogljikovega dioksida in da vsakoletne meritve niso potrebne, sploh pa ne na novih, pravkar montiranih pečeh.

Družba in kultura

Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači z redom za zasluge odlikoval mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi ter tržaškega literata in gledališčnika Miroslava Košuto. Festival Kogojevi dnevi, ki neprekinjeno deluje od leta 1979, je bil nagrajen za prispevek k uveljavljanju sodobne slovenske resne glasbe in utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Košuta je odlikovanje prejel za prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus. Medaljo za zasluge pa je predsednik republike namenil pevki in pravljičarki Ljobi Jenče ter striparju Tomažu Lavriču.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je Jermanovo nagrado, ki jo namenja posebno uspelim prevodom družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, podelilo Mateju Hriberšku. Prejel jo je za prevoda del Naravoslovje (Naturalis historia) Plinija Starejšega (1-6) in Ljubemu zanamstvu (Gratae posteritati) Žige Herbersteina. Hriberšek je prvi dobitnik že leta 2013 ustanovljene nagrade.

V Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem so se pred četrt stoletja zbrali predstavniki Demosa in vlade ter sklenili, da bo 23. decembra razpisan referendum o odcepitvi in osamosvojitvi samostojne države Slovenije. Sodelavci ustavne komisije Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek so skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom prepričali Demosov poslanski klub, da je ta potrdil predlog za plebiscit. 25-letnico dogodkov v Poljčah so slovesno obeležili sinoči, in to prav v prostorih, kjer je bila sprejeta odločitev za plebiscit.

Mesec november je mesec preprečevanja zasvojenosti. V zadnjih letih so bolj kot kemične droge v porastu odvisnosti od novodobnih tehnologij in iger na srečo. Narašča tudi število novih psihoaktivnih snovi. Anketa na ljubljanskih ulicah kaže, da mladi vzroke za razne oblike zasvojenosti največkrat pripisujejo pomanjkljivim družinskim odnosom in vplivu sovrstnikov. V novembru so po vsej državi zato pripravili različne dogodke, s pomočjo katerih bi radi osveščali o škodljivih vplivih zasvojenosti okroglih miz, akcij do raznih dokumentarnih filmov.

13. novembra je godoval sv. Stanislav Kostka, ki je tudi zavetnik Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Praznovanje so pripravili že dan pred godovnim dnevom. Sveto mašo v šentviški cerkvi je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. "Naj postane izpolnjevanje božje volje tudi vodilo vašega življenja," je nadškof Zore poleg gimnazijcem dejal tudi učencem in učenkam Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Praznično popoldne se je nadaljevalo v športni dvorani Osnovne šole Alojzija Šuštarja, v kateri je več kot tristo nastopajočih obiskovalce popeljalo v svet glasbe, ki pomembno prežema zavodsko življenje.

Letošnji god sv. Martina pa je prinesel vinogradnikom veselje, je povedala enologinja Andreja Brglez, ki smo jo gostili v nedavni kmetijski oddaji. "Letos smo blagoslovljeni, kakovost, ki se obeta je odlična, količine so sicer povprečne, morda malce nadpovprečne, vsekakor zelo dobri obeti..." Zgodnjost letošnje trgatve so marsikje narekovale prav kisline, "letošnji letnik je bil ne samo zelo zgoden ampak tudi komprimiran, saj so vse sorte dozorevale zelo skupaj, v treh tednih oziroma enem mesecu smo potrgali praktično 95 odstotkov količin grozdja," še analizira Andreja Brglez z Analize Ptuj.

Šport

Slovenski hokejisti so v tekmi pripravljenega turnirja v poljskih Katovicah premagali Avstrijo s 5:1 in Južno Korejo s 4:1. Slovenija je po treh zmagah na treh dvobojih osvojila prvo mesto na turnirju.

Rokometašice Krima Mercatorja so v tekmi četrtega kroga evropske lige prvakinj v gosteh izgubile proti norveškemu Larviku z 28:32.

Košarkarji Uniona Olimpije so znova razočarali zveste privržence. Potem ko so prejšnji konec tedna izgubili slovenski derbi s Tajfunom, so nato pred domačimi gledalci v Stožicah pokleknili pred nemškim Oldenburgom, ki je po napeti končnici zmagal 82:81.

Slovenska moška rokometna reprezentanca je po porazu z Nemčijo z 28:31 osvojila končno drugo mesto na nemškem superpokalu. Na tridnevnem turnirju v Flensburgu, Hamburgu in Kielu je slavila domača izbrana vrsta, tretje mesto pa je osvojila Brazilija po zmagi nad Srbijo z 32:29.

Radovljičanka Anja Klinar je na plavalnem mitingu v Zagrebu potrdila, da je odločno krenila v olimpijsko sezono. Z odličnimi dosežki je zmagala na 400 m mešano in 400 m prosto, dosegla pa je tudi najboljši izid dneva na 200 m delfin, a v finalu v tej disciplini nato ni nastopila.

Slovenski košarkar Beno Udrih je tudi uradno novi soigralec Gorana Dragića pri ekipi Miami Heat, potem ko je bil del menjave igralcev med klubom s Floride in Memphisom, za katerega je Udrih nazadnje igral v severnoameriški ligi NBA.

V 55. letu starosti je po hudi bolezni umrla nekdanja alpska smučarka Nuša Tome Babnik. Nuša Tome Babnik je tekmovala v generaciji, v kateri so bile med drugimi še Anja Zavadlav, Bojana Dornig, Andreja Leskovšek in Metka Jerman.