Kako iskati službo?
Tanja Dominko
Brezposelnost se v državi nekako zmanjšuje, a vendar je dobiti službo danes še vedno izredno težko. Mnogi pišejo prošnje po tekočem traku, a že vabilo na razgovor je uspeh. V oddaji Pogovor o nas je zanimalo, kaj pripomore k temu, da po poslani prošnji sploh pride do vabila na razgovor, kaj je na samem razgovoru pomembno za to, da se delodajalec odloči, da bo nekdo prava oseba za njihov kolektiv.
Generalna direktorica in ustanoviteljica podjetja Kadrovske storitve Zvezdana Lubej je povedala, da je po neki raziskavi kar polovica življenjepisov lažnih. »Velikokrat je problem tudi to, da celo kandidati sami nimajo prave predstave o svojih sposobnostih, veščinah, zato je za delodajalca pomembno, da to, kar je navedeno v življenjepisu, preverijo skozi zaposlitveni razgovor in z raznimi testiranji, ocenjevanji.« Brigita Vončina iz Zavoda za zaposlovanje poudarja, da moramo v življenjepisu napisati to, kar je za potencialnega delodajalca pomembno. »Če smo v preteklosti objavili veliko člankov in kandidiramo na tako delovno mesto, kjer se to pričakuje, je pomembno, da jih zapišemo, za neko drugo delovno mesto pa je to povsem odveč. In se lahko zgodi, da bo naš življenjepis nekje obležal, ker je predolg.«
Delodajalci si želijo iskrenosti, pa tudi motivacijskega pisma. V podjetju Nil d.o.o. kadre najraje ujamejo, še preden diplomirajo na tehnični fakulteti, saj jih želijo motivirati, navdušiti zase. Kot pravi vodja kadrovske službe na Nilu Karmen Pepelnjak, »življenjepis ni toliko pomemben kot motivacijsko pismo. Jaz želim vedeti, zakaj želi kdo delati na Nilu, zakaj ga veseli delati z najsodobnejšo tehnologijo. Kaj želi prispevati ne le podjetju, ampak širši družbi. Ne gledam toliko tehničnega znanja, ampak njegove vrednote, karakter.« In nato v te študente vlagajo, jih gradijo, vmes študenti diplomirajo in večinoma na Nilu tudi ostanejo.
V podjetju Plastika Skaza vsak dan dobijo vsaj 30 pisem s prošnjami za delo. Kot pravi njihova vodja za kadre Barbara Kitek, življenjepis temeljito preberejo. »Na kakšen način je napisan, da so poudarjene vse komptence, ki so pomembne za to delovno mesto, kako so pridobljene. Iz tega nato izberemo nabor kandidatov, ki se nam predstavijo na razgovoru.« Prvo selekcijo ponavadi naredijo že v telefonskem razgovoru. »Izjemno pomembna je prva kemija, ali glas na drugi strani izžareva tisto pravo energijo.« Pri tem navede primer, ko je na primer nekdo ob dveh popoldne zaspano odgovoril na telefonski klic. Tak kandidat se v Podjetju Skaza ne bi dobro znašel, je prepričana Kitkova.
Direktor portala Moje delo.com Zoran Savin navede tudi primere nekaterih slabih praks. »Kolikokrat nas pokličejo delodajalci, da je nekdo prišel k njim na razgovor, pa niti ne ve, na kateri firmi je bil.« Med osnovnimi stvarmi je navedel tudi kontaktno številko ali fotografijo. »Slika včasih pove več kot tisoč besed.« Motivacijsko pismo naj vsebuje kratko sporočilo, dva stavka, ne preveč, dodaja.
Pomembno je, da kandidati vedo, komu so poslali prošnjo, da se čim bolj pozanimajo o delodajalcu, prehitijo razpise in pošljejo prošnjo v pravem trenutku. Sogovorniki so opozorili tudi, da so včasih pozorni na to, če je nekdo preveč služb zamenjal, zlasti sumničavi so ob primerih, ko je delodajalca menjal na tri ali šest mesecev, kar pomeni, da ni izpolnil pričakovanj.Razgovor nam ne pove le nečesa o iskalcu zaposlitve, ampak tudi o podjetju. Še vedno se prevečkrat dogaja, da kandidati na dom ne dobijo povratne informacije o tem, da niso bili izbrani in zakaj ne. Prav ta informacija bi jim namreč lahko koristila pri razmisleku o tem, kakšne veščine bi morali v prihodnosti še pridobiti.
V pogovoru smo se dotaknili tudi problema staranja prebivalstva in izbire zaposlenih po načelu vez in poznanstev. Sogovorniki menijo, da je teh primerov precej manj kot nekoč.
Prisluhnite oddaji v našem avdio arhivu.
