Za smrtonosnimi terorističnimi napadi v Parizu stoji Islamska država
Svet | 14.11.2015, 20:12
Odgovornost za teroristične napade, ki so na šestih prizoriščih v Parizu ponoči terjali najmanj 129 življenj, je prevzela Islamska država. Ob enem od napadalcev so našli sirski potni list. Francoski predsednik Francois Hollande je razglasil tridnevno žalovanje, svet pa se je izrekel za usklajen in okrepljen boj proti terorizmu.
V napadih je bilo ranjenih 352 ljudi, med njimi jih je 99 v kritičnem stanju. Od sedmih napadalcev, ki so umrli v napadih, se jih je šest razstrelilo.
Na prizoriščih v Parizu, kjer so se ponoči odvili napadi, se medtem danes zbirajo šokirani Parižani. Pretresene priče napadov so medtem za medije opisale krvavo in kruto dogajanje.
Žrtvam napadov se poklanjajo tudi ljudje drugod po Evropi; v Berlinu in Londonu na primer pred prostori francoskega veleposlaništva polagajo cvetje in prižigajo sveče.
Francoski predsednik Francois Hollande je takoj po napadih v državi razglasil izredne razmere. Zaprti so šole, trgovine, knjižnice, športni objekti, muzeji in turistične znamenitosti. Odpovedane so številne športne in kulturne prireditve, do nadaljnjega je zaprt tudi Eifflov stolp. Do četrtka so v Parizu prepovedana vsa javna zborovanja.
Hollande je po seji sveta za nacionalno varnost napade označil za vojno dejanje, ki ga je zagrešila Islamska država, organizirano pa je bilo od zunaj z notranjo pomočjo.
Francoski predsednik je razglasil tridnevno žalovanje, za ponedeljek pa je sklical izredno sejo obeh domov francoskega parlamenta v Versaillesu. Francoze je Hollande ob tem pozval k enotnosti in ohranitvi treznih glav. V ponedeljek se bodo po Franciji žrtev spomnili z minuto molka.
Odgovornost prevzela Islamska država; sledi vodijo proti Siriji
Odgovornost za napade v Parizu je prevzela skrajna sunitska skupina Islamska država (IS). V sporočilu, ki so ga objavili na spletu, je IS zapisala, da je "osem bratov, ki so nosili pasove z eksplozivom in avtomatske puške" izvedlo "blažen napad na križarsko Francijo", Franciji pa zagrozila z novimi napadi.
Pri enem od napadalcev v Parizu so po navedbah policijskih virov našli sirski, pri drugem egiptovski potni list. Po navedbah virov je "sirska sled" ena od hipotez, na katerih delajo francoski preiskovalci, ki podatke preverjajo tudi s pomočjo tujih obveščevalnih služb, zlasti evropskih.
Enega od teroristov, ki so v petek zvečer napadli koncertno dvorano Bataclan, je policija že identificirala. Gre za Francoza, ki je znan obveščevalnim službam, naj bi razkrili policijski viri.
Sirski predsednik Bašar al Asad je v odzivu na dogajanje izrazil prepričanje, da je k napadom v Parizu prispevala zmotna francoska politika v zadnjih petih letih sirskega konflikta. Svet je pozval k sprejetju novih, bolj učinkovitih politik, ki ne bi podpirale "teroristov".
V znamenju napadov v Parizu pa se je začelo tudi mednarodno srečanje o sirski krizi, na katerem se je na Dunaju srečalo skoraj 20 zunanjih ministrov in predstavnikov mednarodnih akterjev v krizi. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je poudaril, da so napadi v Parizu pokazali, da je treba "okrepiti usklajevanje med mednarodnimi akterji v boju proti IS".
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je s tem strinjal in dejal, da ni nikakršnega opravičila za terorizem in tudi ne za to, da ne bi naredili več v boju proti skrajnim džihadistom, kot sta IS in fronta Al Nusra. Ameriški državni sekretar John Kerry pa je dejal, da bodo napadi "okrepili odločenost vseh nas, da odgovorimo na napade".
Več držav okrepilo varnostne ukrepe
Po nočnih napadih v Parizu se je več evropskih in drugih držav odločilo povečati pripravljenost in na ulice poslati dodatne policiste, nekatere so tudi zaostrile varnostne ukrepe. Tako posebej strogi ukrepi med drugim veljajo v Rimu in na Dunaju, tako Italija kot Nemčija in Belgija so poostrile nadzor na mejah.
Medtem je Madžarska dvignila stopnjo ocene teroristične ogroženosti z najnižje stopnje na drugo najnižjo, B. K polni pripravljenosti so danes policiste pozvali tudi na Filipinih, kjer bo v Manili prihodnji teden potekal vrh azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (Apec).
Po navedbah slovenskega ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) se na francoskih mejah sistematično izvaja nadzor, in sicer na cestnih, železniških, letalskih in morskih vstopnih točkah. Letališča delujejo, letalske in železniške povezave so zagotovljene.
Francija se je odločila tudi okrepiti varovanje svojih uradnih prostorov v tujini, kot so veleposlaništva, konzulati in kulturni instituti.
