VIDEO: Papež bo vztrajal z reformami
Papež in Sveti sedež s. Brigita Zelič
Opoldanski nagovor je papež Frančišek posvetil razlagi evangeljskega odlomka današnje 32. nedelje med letom. Po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu množice, ki se je za to priložnost zbrala na Trgu sv. Petra v Vatikanu, je omenil vznemirljivo novico preteklih dni, povezano z ukradenimi in objavljenimi dokumenti Svetega sedeža.
Pojasnil je, da gre za kaznivo in obsodbe vredno dejanje ter dodal, da je za omenjeno študijo zaprosil on sam in jo torej osebno on in njegovi sodelavci dobro pozna. Na njeni podlagi sprejeti ukrepi so že začeli prinašati sadove. Hkrati je zagotovil, da ga omenjeno žalostno dejanje ne bo odvrnilo od reforme, ki jo bo s svojimi sodelavci, kakor tudi s pomočjo in podporo celotne Cerkve, nadaljeval. Cerkev se, po papeževih besedah, prenavlja z molitvijo in z vsakdanjo svetostjo vsakega, ki je krščen. Množica je podajanje papeževega stališče prekinjala z bučnimi aplavzi.
Današnji evangeljski odlomek je sestavljen iz dveh delov. Prvi opisuje, kakšni ne smejo biti Jezusovi učenci, drugi pa približa čudoviti ideal krščanskega življenja. Gre torej najprej za ravnanje pismoukov, ki s svojim življenjem razodevajo napuh, pohlep in dvoličnost v želji, da bi jih drugi občudovali in poveličevali. Papež Frančišek ob tem pri razlagi ne ostane v preteklosti, temveč z iskrenostjo ugotavlja: „Tudi danes obstaja nevarnost takšnega zadržanja, ko na primer ločujemo molitev od pravičnosti, saj ne moremo častiti Boga in hkrati revežu škodovati. Ali kadar rečemo, da ljubimo Boga, a dajemo prednost svoji samovšečnosti in osebni koristi.“
Drugi del današnjega evangeljskega odlomka pa nas postavlja v jeruzalemski tempelj na kraj, kjer so ljudje v zakladnico metali svoje darove. Med njimi je svoj dar vanjo vrglo mnogo bogatih ljudi. Uboga vdova pa je vrgla samo dva novčiča. Jezus pozorno opazuje to ženo in na njo, na njeno ponižnost in diskretnost, s katero je darovala vse svoje premoženje, opozori učence. Zato je rekel, da je dala več kot vsi drugi. V svoji skrajni revščini bi lahko dala v zakladnico samo en novčič in drugega zadržala zase. „Vendar ona ne želi Bogu dati samo polovice, temveč se odreče vsemu. V svojem uboštvu je razumela, da če ima Boga, ima vse. Čuti se od njega popolnoma ljubljeno in s svoje strani ga ljubi v polnosti.“ Jezus danes tudi nam pravi, da merilo ni količina, temveč polnost; ne gre za denarnico, temveč za srce. Hudomušno je sveti oče dodal, da obstojajo določena obolenja srca, ki povzročijo spust njegove lege vse do denarnice...
V nadaljevanju je pojasnil, da „ljubiti Boga z vsem srcem“ pomeni zanesti se nanj, na njegovo previdnost in mu služiti v najbolj ubogih bratih in sestrah ne da bi kaj pričakovali v zameno. Ko je naš bližnji v stiski, smo poklicani odreči se tudi čemu, kar sami potrebujemo. Poklicani smo darovati svoj potrebni čas in ne samo tistega, ki nam ostaja. Poklicani smo dati v celoti in takoj katerega od svojih talentov, in to ne potem, ko smo ga že uporabljali za osebne ali skupinske namene.
Opoldanski nagovor je papež Frančišek sklenil s povabilom, naj prosimo Gospoda, da bi nas sprejel v šolo uboge vdove, ki jo je ob osuplosti svojih učencev povzdignil za kateder in jo predstavil kot učiteljico živega Evangelija.
