V Bruslju mini vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana
Slovenija
Deset voditeljev držav Evropske unije in Zahodnega Balkana danes čaka izredni vrh v Bruslju. Z njim bodo odgovorili na poziv Slovenije k evropski solidarnosti pri soočanju z begunsko-migracijsko krizo. Temeljni namen srečanja je izboljšati medsebojno obveščanje držav na tako imenovani balkanski poti od Grčije do Nemčije ter vzpostaviti red, kjer zdaj vlada kaos.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je mini vrh sklical dan po srečanju s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Naša država je namreč članicam in ustanovam povezave sporočila, da se ne more sama soočati z izjemnim pritokom beguncev in migrantov, ki ga je sprožila odločitev Madžarske za zaprtje zelene meje s Hrvaško. Položaj je še poslabšala nepripravljenost južne sosede Slovenije na sodelovanje.
K nam je v drugem valu v dobrem tednu dni prineslo že približno 61.000 beguncev in migrantov, val se po pričakovanjih ne bo ustavil. Po nekaterih ocenah naj bi v Slovenijo v prihodnjih mesecih prišlo v povprečju 8.000 tujcev na dan.
Cilj je izboljšati medsebojno obveščanje
Temeljni namen vrha, ki se ga bodo poleg našega premierja Mira Cerarja udeležili še voditelji Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Nemčije, Romunije, Madžarske, Srbije in Makedonije, sodelovali pa bodo tudi Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, visoki komisar Združenih narodov za begunce Antonio Guterres ter vodstvi evropske agencije za zunanje meje Frontex in azilnega urada, je zagotoviti oziroma izboljšati medsebojno obveščanje o gibanju beguncev in migrantov od njihovega vstopa v povezavo v Grčiji do najbolj zaželene ciljne države Nemčije. "Države bi morale ne le govoriti druga o drugi in druga drugi, temveč tudi druga z drugo. Sosedje morajo sodelovati, ne delovati drug proti drugemu," piše v osnutku Junckerjevega načrta, ki ga je pripravil kot izhodišče za razpravo.
V Junckerjevih sodelovanje pri upravljanju migracijskih tokov
Načrt ima 16 točk, prva predvideva, da voditelji v 24 urah imenujejo kontaktne osebe v svojih kabinetih za olajšanje dnevne izmenjave informacij ter sodelovanja za zagotovitev postopnega in nadzorovanega gibanja ljudi na tako imenovani balkanski poti. Prav tako naj bi v sodelovanju z Brusljem ocenili potrebe za ustrezno obravnavo in oskrbo beguncev in migrantov. Zavezali naj bi se tudi k povečanju zmogljivosti za zagotavljanje začasnih zavetišč, hrane, vode, zdravstvene in sanitarne oskrbe ter k sprožitvi mehanizma za civilno zaščito v primeru potrebe po dodatni pomoči. Države bi skušale zagotovitvi zmogljivosti za registracijo beguncev in migrantov, predvsem ob njihovem prvem vstopu v povezavo, ter takojšnjo izmenjavo podatkov o obsegu tokov. Po načrtu ne bi lajšale gibanja beguncev in migrantov proti mejam druge države v regiji brez predhodnega dogovora.
