Papež razglasil štiri nove svetnike, med njimi prvič zakonski par
Svet
Papež Frančišek je za svetnika razglasil prvi zakonski par ter tako pokazal pot mnogim zakoncem po svetu. To sta starša sv. Terezije Deteta Jezusa Ludvik Martin in Marija Azelija Guerin Martin. Poleg njiju sta bila na čast oltarja povzdignjena tudi bl. Vincenc Grossi in redovnica Marija Brezmadežnega spočetja. Ob zgledu novih svetnikov je papež Frančišek pri homiliji spomnil, da je „vsakdo izmed nas, v kolikor je krščen, udeležen pri Kristusovem duhovništvu: verni laiki pri skupnem duhovništvu, duhovniki pri službenem duhovništvu.“
Papež Frančišek je nagovor med sveto mašo tudi danes, kljub kanonizaciji štirih novih svetnikov, oprl na svetopisemske odlomke današnje Božje besede. S tem je povsem nevsiljivo približal dejstvo, da je Božja beseda vedno aktualna, saj je prav iz teh odlomkov neposredno približal poteze, ki so bile značilne za nove tako različne svetnike. Današnji svetopisemski odlomki govorijo o Jezusovem slogu življenja, ki je služenje in tudi nas vabijo k življenju v ponižnosti in sprejemanju križa. Jezus namreč:
„ S svojo ponižno, tiho navzočnostjo ter s trpljenjem, izpolni Božji načrt. Svoje poslanstvo uresničuje s prenašanjem trpljenja, kar mu omogoča razumeti trpeče ter prenašati breme tujih krivd in se zanje pokoriti.“
V evangeljskem odlomku slišimo, kako sta se apostola Jakob in Janez potegovala za častna sedeža v njegovem kraljestvu. Jezus pa ju je povabil „k hoji za njim po poti ljubezni in služenja ter k zavrnitvi posvetne skušnjave po prednjačenju in ukazovanju drugim.... „Kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik« (vv. 42-44). S temi besedami Jezus nakaže na služenje kot na slog avtoritete v krščanski skupnosti. Pravo oblast v Cerkvi izvaja tisti, ki služi drugim in sicer v resnici, brez prestiža.“
Jezus ima po papeževih besedah “oblast kot služabnik in slavo, ker je sposoben ponižanja, kraljevo avtoriteto, ker je pripravljen na popolno podaritev življenja. Jezus s svojim trpljenjem in smrtjo zasede zadnji sedež. S tem pa doseže v služenju največ, kar je mogoče in to podari svoji Cerkvi."
Sveti oče je spomnil tudi, da je Jezus opozori na nezdružljivost med ambicioznostjo, stremuštvom in hojo za njim ter da obstoja jasna združljivost med Jezusom, 'izkušenim v trpljenju' in našim trpljenjem. Saj Jezus izvaja predvsem duhovništvo usmiljenja in sočutja. On je neposredno okusil naše težave, od znotraj pozna našo človeško pogojenost. V nadaljevanju je pojasnil, da Jezusa to, da ni okusil greha, ne ovira pri razumevanju grešnikov. Njegova slava ni častihlepje ali hlepenje po nadvladi. Njegova slava je ljubiti ljudi, prevzeti in deliti z njimi njihovo slabost ter jim ponuditi milost, ki ozdravlja in torej z brezmejno nežnostjo spremljati njihovo mučno pot.
Potem, ko je ob koncu z nekaj besedami približal značilnosti novih svetnikov, je papež Frančišek spomnil, da nas njihovo pričevanje spodbuja k vztrajnosti na poti veselega služenja bližnjim in da naj pri tem zaupamo v Božjo pomoč in Marijino materinsko varstvo.
Papež zaskrbljen na dogodki v Sveti deželi
Ob koncu svete maše je papež Frančišek pred molitvijo angelovega čaščenja z veliko resnostjo dejal:
„Z veliko zaskrbljenostjo spremljam položaj velike napetosti in nasilja, ki muči Sveto Deželo. V tem trenutku je za zavrnitev sovraštva in maščevanja ter za dejanja miru potrebno imeti veliko poguma in moči duha. Zato molimo, da bi Bog v vseh: tistih, ki so na oblasti in v državljanih, okrepil pogum upreti se nasilju. Molimo, da bi zmogli uresničiti konkretne poteze popuščanja. V trenutnem bližnje-vzhodnem kontekstu je bolj kot kdajkoli prej odločilno uresničenje miru v Sveti Deželi. To od nas pričakuje Bog in blagor človeštva.“
