Prostotrgovinski sporazumi in stališča Vatikana o njih
Svet | 13.10.2015, 12:49
Potem ko sporazumi o prosti trgovini v preteklosti niso zbujali pretirane pozornosti širše javnosti, so štirje, ki so zdaj v pripravi, naleteli na precejšen odpor. Med drugim se je proti njim konec tedna na ulicah Berlina izreklo najmanj 150 tisoč ljudi. Podobni protesti, vendar v precej manjši zasedbi, saj naj bi se zbralo približno 150 ljudi, so bili tudi v Sloveniji. Do prostotrgovinskih sporazumov je prav tako kritičen papež Frančišek.
Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo TTIP je prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum CETA je prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado. Sporazum o trgovini in storitvah TISA je sporazum med Evropsko unijo, ZDA in še nekaterimi ostalimi državami, ki skupaj predstavljajo dobri dve tretjini globalne trgovine in storitev. To so dokumenti, ki trenutno dvigujejo veliko prahu. Še eden, ki se ne nanaša neposredno na staro celino, je transpacifiški sporazum TPP. Čeprav je njihov namen odprava trgovinskih ovir v številnih sektorjih gospodarstva, nevladne organizacije, sindikati, združenja malih in srednje velikih podjetij, okoljevarstveniki ter društva za zdravo prehrano in prehransko samooskrbo z vsega svet, ponekod pa tudi politične stranke, opozarjajo, da bodo predvsem omogočili proste roke bogatim korporacijam. "Glavni problem je v tem, da se ne osredotočajo na ukinjanje carin, ki so že tako na nizki ravni, ampak na odpravo tako imenovanih netarifnih ovir," je v pogovoru za naš radio poudaril Urban Bitenc, doktor fizike, ki živi v Veliki Britaniji in je v zadnjem letu veliko svojega prostega časa namenil raziskovanju omenjene problematike.
Kot je dodal, je najbolj sporna točka omenjenih sporazumov pravni mehanizem, ki korporacijam omogoča tožbo države, če ta sprejme zakon, ki bi zmanjšal njihov dobiček. "Ta mehanizem je že v uporabi v mnogih sporazumih in v praksi se je izkazalo, da so države zato veliko bolj previdne pri sprejemanju zakonov, ki ščitijo okolje, zdravje, delavske pravice … Na ta način je dobiček najbogatejših bolj pomemben kot skupno dobro celotne družbe in skrb za okolje." To je tudi kritika, ki jo o prostotrgovinskih sporazumih izreka Sveti sedež. "Že v apostolski spodbudi Hvaljen bodi, ki je izšla nekaj dni pred konferenco Svetovne trgovinske organizacije decembra 2013, je papež brez dlake na jeziku pove, da ideologija popolnoma svobodnega trga povečuje družbeno razslojenost. To pomeni, da bodo ob uvedbi popolnoma prostega trga bogati še bogatejši, revni pa še revnejši," je pojasnil Bitenc. Kot je še dodal, papež v tej apostolski spodbudi poudarja tudi pomembnost "nadzorne pravice držav, ki so pooblaščene, da bdijo nad varstvom skupne blaginje". Njegove misli je Vatikan, tako Bitenc, v svojem prispevku na tej konferenci navedel v skoraj nespremenjeni obliki.
