Gaiser: Evropska unija lahko tudi razpade
Slovenija Tanja Dominko
Hrvaška "na izjemno organiziran, premišljen in prefinjen način" v Slovenijo pošilja nekontroliran tok migrantov, s čimer poskuša vso odgovornost za njihovo stanje prenesti na Slovenijo, je na novinarski konferenci poudaril državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Hrvaška po njegovih besedah do beguncev ne kaže nobenega sočutja. Kot je dodal, je "popolnoma zavestno dopustila, da je velika skupina beguncev nenajavljeno in razpršeno prišla v Slovenijo".
O problematiki povečanega toka beguncev in pritiska na slovensko mejo smo se pogovarjali s strokovnjakom za geopolitiko in predsednikom Slovenskega panevropskega gibanja dr. Larisom Gaiserjem. Kot pravi, je bila naša država kolikor toliko dobro pripravljena na naval beguncev. Vendar pa jo je presenetilo njihovo število, saj ni mogla vnaprej predvideti, da bo Madžarska tako temeljito zaprla meje in da bo Hrvaška ravnala tako, kot je. Strinja se, da je Evropska unija na preizkušnji, celo več, je na udaru in „lahko tudi razpade“. „To, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu, je etnično čiščenje določene regije, na ta način se terorizem financira in načrtno destabilizira evropski prostor.“
Dejstvo, da begunci prihajajo iz različnih držav, ne le iz Sirije. Kot pravi Gaiser, gre za pristop „turistične agencije“. „Vsi so dobrodošli.“ Sam ima izkušnje iz Madžarske, kjer je obiskal kampe z begunci in zaupali so mu, da niso Sirci, „ampak so jim povedali, da se naj predstavijo kot Sirci, prihajajo pa iz Uzbekistana, Tadžikistana, Afganistana“. Kaj lahko naredi Evropska unija? Gaiser odgovarja, da „lahko postavi kampe na terenu v regiji, kjer je težava. Naj ljudem pove, da se v Evropo ne pride tako lahko, kot slišijo“. „Dokler ne bomo imeli skupne azilne politike, ne bomo rešili nobenega problema, sploh če se ne bomo angažirali na terenu, jim povedali, da smo jim tam pripravljeni pomagati, da pa jih doma ne moremo sprejeti. Ker to je načrtno destabiliziranje naših vrednot, naše družbe.“
Skratka, Laiser pogreša pri evropskih voditeljih znanje in sposobnosti, da se postavijo v bolj proaktiven položaj na področju mednarodne politike.
