Turk: Titoizem ostaja največja grožnja za prihodnost
Slovenija | 31.10.2015, 15:00
V veliki dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu so se dopoldne zbrali člani Hrvaškega nacionalnega etičnega sodišča. Na četrtem javnem zasedanju so sprejeli etično obsodbo proti nekdanjemu predsedniku Jugoslavije Josipu Brozu - Titu, po kateri je ta etično odgovoren za genocid in vse ostale zločine, ki so bili v njegovem času povzročeni hrvaškemu narodu. Prav pred kratkim pa je v katoliškem tedniku Glas Koncila, ki je ena najuglednejših in najbolj branih publikacij v južni sosedi Slovenije, o skupni dediščini titoizma, ki še danes stiska obe državi, razmišljal politični analitik in publicist Boštjan M. Turk.
Kot piše Turk, je titoizem v svojem izhodišču pomenil uporabo absolutne sile nad posamezniki in družbenimi skupinami, ki jih ni zmogel ali ni želel integrirati. V začetku je z njimi obračunal s smrtjo. Zaradi titoizma sta, tako Turk, Slovenija in Hrvaška kot prvi in edini zapustili nekdanjo skupno državo. Ob njenem razpadu je bil najmočnejši element, ki je izšel iz nekdanje Zveze komunistov Jugoslavije Slobodan Milošević, a je njegova rekonstrukcija nacionalnega socializma, utemeljena na primatu ene partije, propadla. Turk ugotavlja, da to ne pomeni, da je propadel tudi titoizem. Ta temeljni skupni imenovalec je tudi po četrt stoletja še vedno navzoč, udejanjanjo ga stranke, ki so v času tranzicije zadržale največ moči in izhajajo iz primata že omenjene Zveze komunistov Jugoslavije.
Turk se osredotoči na primerjavo Slovenije in Hrvaške. Meni, da se obe le z muko prebijata k tipu odprte, sproščene družbe, v kateri bi polno zaživel evropski in krščanski duh. Širša analiza po njegovih besedah pokaže, da imata podobne probleme, ki v presenetljivi meri izhajajo iz neprekinjene kontinuitete titoizma. Nobena od držav ni izvedla lustracije, nobeden od krvnikov, ki so več ali manj imensko znani, ni odgovarjal pred sodiščem, takoj po osamosvojitvi so se tako v Sloveniji kor na Hrvaškem začeli trendi, katerih namen je obujati spomin na nekdanjo Jugoslavijo v pozitivni luči. Turk opozarja, da je pri nas to doseglo nesluteno razsežnost, ob tem spomni, da se je sodstvo začelo v v sramotni meri posvečati obračunavanju z vsem, kar se tako ali drugače upira titoizmu. Turk je kritičen tudi do medijev. Gre za področje, ki je po njegovem prav tako doživelo silovito rekonkvisto titoističnih sil. Med drugim je ogromno prostora posvečenega komunistični revoluciji, njene zločine relativizirajo. Zveza borcev NOB, tako še našteva Turk, aktivno posega v politiko vlade in določa tempo privatizacije, naša zunanja politika je prežeta s sovjetofilijo. Še posebej Turk omenja brezprecedenčen korak Slovenije, ki je kot članica evroombočja leta 2011 oblikovala in izdala priložnostni kovanec za 2 evra, na katerem je odtisnjena peterokraka rdeča zvezda.
"Nekdanja Jugoslavija in njen pokojni mag nas še vedno držita v pesti," končuje Turk. Titoizem po 25. letih razpada države, ki je bila na njem utemeljena, v Sloveniji in na Hrvaškem črpa iz istih virov, kar je po njegovem največja grožnja za prihodnost. Zato dodaja, da ima povezovanje dobronamernih posameznikov in organizacij iz Ljubljane in Zagreba še kako velik smisel.
Še nekaj besed o Hrvaškem nacionalnem etičnem sodišču …
Hrvaško nacionalno etično sodišče je bilo ustanovljeno lansko poletje pri hrvaškem viktimološkem društvu, ki proučuje prav vsa zgodovinska dejstva, ki se nanašajo na žrtve totalitarizmov na hrvaških tleh. Člani sodišča so ugledni hrvaški profesorji in razumniki, ki so skozi daljše obdobje preučevali, kolikšna je bila pravzaprav neposredna Titova odgovornost za omenjene zločine.
