VIDEO: Papež: Sinoda o družini Božji dar, ki bo gotovo prinesel obilne sadove

Svet | 25.10.2015, 15:46

V Vatikanu so dopoldne s slovesno sveto mašo, ki jo je v baziliki svetega Petra daroval papež Frančišek, sklenili generalno zasedanje redne škofovske sinode o družini. Poudaril je, da so bili to tedni intenzivnega dela, ki sta jih poživljala molitev in duh resničnega občestva.

"Bilo je naporno. Bil pa je to tudi resnični Božji dar, ki bo zagotovo prinesel obilne sadove," je tritedensko dogajanje v Vatikanu sveti oče opoldne povzel v nekaj besedah.

Med sveto mašo je navdih za homilijo črpal iz rednih svetopisemskih odlomkov današnje 30. nedelje med letom. Kmalu po začetku je spomnil, da je bil Jezus na svoji zelo pomembni poti v Jeruzalem, ko se je vendarle ustavil ob Bartimaju, da bi odgovoril na njegov klic. Dopustil je, da se ga je dotaknila Bartimajeva prošnja. Za Jezusa ni bilo dovolj, da bi mu dal samo miloščino, temveč ga je želel osebno srečati. Želel ga je slišati naravnost in spoštljivo. Po ozdravljenju je Bartimaju dejal: Tvoja vera te je rešila! (v. 52)

S tem je Jezus pokazal, da želi prisluhniti našim potrebam in da mu je do življenjskega pogovora z nami. Jezusovo občudovanje Bartimajeve vere pa nam kaže, kako ima večje zaupanje v nas, kot ga imamo sami vase.

Ta odlomek po besedah svetega očeta govori tudi o tem, kako je glavno opravilo Jezusovih učencev ponavljati njegove opogumljajoče besede in ob tem voditi ljudi naravnost k Njemu. Papež je dejal: "Ko krik človeštva postane še močnejši, kot takrat Bartimajev, ni drugega odgovora, kakor ponoviti Jezusove besede, predvsem pa posnemati njegovo srce. Kjer se nahaja beda in so prisotni spori, so to za Boga priložnosti za usmiljenje. Danes je čas usmiljenja!"

Za Jezusove učence se ob tem porajata vsaj dve skušnjavi. Nihče med njimi se ni ustavil, kot se je ustavil Jezus. Nadaljujejo svojo pot, kot da klic ni nič posebnega. Sveti oče ugotavlja, da če je po eni strani Bartimaj slep, so učenci gluhi, saj se jih Bartimajev problem najprej ni dotaknil. Tudi za nas je lahko nevarnost, da se nenehnim problemom raje izognemo in se jim ne pustimo vznemirjati. Tako smo podobni učencem. Smo v Jezusovi skupini, a nimamo odprtosti srca, se ne znamo čuditi, biti hvaležni in navdušeni. Govorimo o Njem, delamo Zanj, toda živimo daleč od njegovega srca, ki se steguje k tistemu, ki je ranjen, in živimo zgolj navidezno duhovnost, "ko lahko hodimo skozi puščave človeštva, ne da bi videli to, kar je res, ampak to, kar hočemo videti. Sposobni smo ustvariti vizijo sveta, a ne sprejmemo tega, kar nam Gospod postavlja pred oči. Vera, ki se ne zna zakoreniniti v življenju ljudi, postane suha, in namesto oaze, ustvarja nove puščave".

Sveti oče je nato opozoril še na skušnjavo nenehnega hitenja, ko se morajo vsi prilagajati našim obveznostim in ob tem zlahka spregledamo tistega, ki nas na obrobju zaustavlja, kot je to za Jezusa bil Bartimaj. Homilijo je papež Frančišek sklenil s spodbudo k zvesti hoji za Gospodom in s prošnjo, naj nam podeli ozdravljen in odrešujoč pogled.