Slovenija potrebuje strukturne reforme
Slovenija | 14.10.2015, 14:59
V parlamentu je potekala izredna seja, posvečena razmeram v Sloveniji, kot jo kažejo njene uvrstitve na različnih mednarodnih lestvicah. Predlagatelji seje so vztrajali, da slabe uvrstitve kličejo po strukturnih reformah. Na koalicijski strani pa so menili, da stanje ni slabo in da lestvice niso vselej realne.
Marko Pogačnik (SDS) je uvodoma opozoril, da se Slovenija na lestvicah, ki merijo učinkovitost ekonomskega sistema, uvršča vse slabše. Tako se je v poročilu Ekonomska svoboda sveta 2015 med 157. državami uvrstila na 111. mesto, skupaj z Nigerijo in Kitajsko, kar po besedah Pogačnika kaže, da je ekonomsko najmanj svobodna država EU. „Pomenljivo je, da v poročilu 2014, 2015 navedena, da je Slovenija po vladni učinkovitosti 128 med 144 državami. Po tem kriteriju pa je uvrščena mesto pred Grčijo. Glede tega ali so vladne odločitve nepristranske ali pa komu dajejo prednost oziroma ga favorizirajo je Slovenija na 111. mestu. Glede zapravljivosti vlade je na 133. mestu. Glede tega kakšne finančne obremenitve povzročajo vladne odločitve pa je Slovenija na 133. mestu. Tudi na lestvici konkurenčnosti, ki jo je pripravil švicarski institut, Slovenija doseže najslabšo uvrstitev na skoraj vseh področjih, ki se nanašajo na Vlado ali državni aparat. Pri podatku birokracija smo med 61 državami zasedli 56. mesto.“
Slovenija po besedah Pogačnika drsi tudi na lestvicah, ki merijo stanje sodstva. "Iz zadnje raziskave Svetovnega ekonomskega foruma je razvidno, da se na področju neodvisnosti sodstva uvršča na 91. mesto od 144 držav, neposredno za Črno goro in Iranom." V SDS jih tudi skrbi, ker Slovenija drsi tudi na področju etičnosti in korupcije. Glede na navedena dejstva so predlagatelji pripravili dve priporočili, ki naj bi ju sprejel Državni zbor. Vendar na matičnem delovnem telesu tega ni podprl in tako včeraj na koncu seje priporočil niso sprejemali. Glasove za sam sklic seje je poleg SDS prispevala tudi NSi. Po besedah Jožefa Horvata zato, ker želijo, da skupaj s poslanci, vlado in drugimi inštitucijami končno naredimo nekaj, kar bo prispevalo k prijaznejšemu poslovnemu okolju, ki bo omogočalo lažji razvoj slovenskih podjetij in boljše pogoje za družine. „Za to smo prispevali svoj podpis in želimo iskreno, odprto razpravo o tem, ker verjamem, da si moramo postaviti najvišje cilje. Torej bodimo in postanimo vendarle enkrat najboljša država na svetu. Tako kot gre sedaj, naprej več ne more iti.“
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tine Brecelj je v odgovoru na očitke opozorila, da različni indeksi in lestvice ne nujno kažejo dejanskega stanja. „Preučili smo priporočila skupine poslank in poslancev ter jih ne podpiramo, saj stanje v državi ni kritično, kot ga poskušajo predlagatelji rednih, izrednih sej prikazati.“
Tudi splošna razprava ni približala stališč predlagateljev seje in koalicijskih poslancev.
Bojana Muršič, SD, je denimo dejala: „Socialni demokrati smo že nekajkrat poudarili, da je treba vse anomalije, ne le v sodstvu tudi odpraviti. Da pa nenehen napad na eno od vej oblasti ter s tem ustvarjanja videza, nesposobnosti delovanja sodstva in pravne države zagotovo prispeva k padanju na mednarodnih lestvicah, ki merijo ne le učinkovitost pravne države ampak tudi vpliva na spoštovanje človekovih pravic in ekonomskega sistema.“
Matej Tonin, NSi, pa je postregel s konkretnim podatkom s področja pravosodja. „Kljub zagotovilom predstavnikom sodišč in Ministrstvo za pravosodje, da se čas trajanja civilnih in gospodarskih postopkov skrajšuje, statistični podatki še vedno izkazujejo, da traja gospodarski spor v Sloveniji enkrat dlje kot na primer v socialni Avstriji. Dejstvo pa je, da je dejansko trajanje postopka v večjih gospodarskih sporih ne le 10 mesecev, kot kažejo statistični podatki, ampak mnogo več. Tako namreč poročajo številni tisti, ki so v te spore in postopke neposredno vpleteni. Opozarjajo tudi na neustrezno insolvenčno zakonodajo in na predolge stečajne postopke.“
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je izrazil začudenje, zakaj predlagatelji nočejo priznati pozitivnih trendov v zadnjem obdobju. Ocenil je, da Slovenija ni v stanju, ki bi terjalo radikalne reforme. V vrstah predlagateljev so ministra opomnili, da ne zahtevajo radikalnih reform, ampak le nujne strukturne reforme.
