Ste že prebrali papežev predlog za nov način življenja?

Cerkev na Slovenskem | 24.09.2015, 13:18 Blaž Lesnik

V tokratni oddaji Pogovor o smo se dotaknili okoljske okrožnice papeža Frančiška Hvaljen moj Gospod – Laudato si, ki zbuja zanimanje po vsem svetu in v različnih krogih. Prejšnji teden smo jo dobili tudi v slovenskem jeziku in naši gostje so bili strokovna recenzenta profesor za krajinsko ekologijo in prostorsko informatiko na Biotehniški fakulteti dr. Janez Pirnat, biolog in samostojni svetovalec za naravovarstveno etiko pri društvu Jarina Bohinj Jurij Dobravec ter urednik slovenske izdaje dr. Rafko Valenčič.

Okrožnica ni namenjena samo Cerkvi, verujočim. Gre za močan ekumenski poudarek, v njej najde svoje mesto mali človek kot tudi velike korporacije.

Jurij Dobravec je poudaril, da gre za prvo besedilo nekega papeža, ki združuje pastoralo in naravovarstvo. „Zdi se mi, da pred to okrožnico kristjani nismo točno vedeli, kako naj se obnašamo do narave niti kakšen je oziroma naj bo naš notranji odnos do stvarstva. Papež Frančišek je s to okrožnico prinesel novost v duhovni in praktični prostor našega življenja.“

O doktrinalnosti okrožnice Laudato si
Dr. Rafko Valenčič: „Okrožnica je novost, ker je prva, ki je posvečena vprašanju okoljevarstva, vendar zelo široko zajema celoten spekter človeškega življenja. S tem vprašanjem se je ukvarjal že koncil pred petdesetimi leti. Doktrinalne okrožnice pa so tiste, ki govorijo o strogo verskih vprašanjih, na primer o Božjem usmiljenju ali Kristus, Odrešenik človeka. Tu pa gre za vidik, ki ga je že koncil nakazal: Cerkev v sedanjem svetu. Ne Cerkev in svet, ampak Cerkev v svetu. Ta izraz daje poudarek in izraža vidik okrožnice.“

Pod "eko" se marsikdaj skriva kultura odmetavanja
Prof. dr. Janez Pirnat: „Trend biti eko je velikokrat vezan na prehranjevalne navade, oblačila, postavo in tako naprej. Beseda, ki se v encikliki papeža Frančiška pogosto ponavlja, pa je dostojanstvo človeka, ki ni vezano na zunanji izgled, na to kako je oblečen, če je „in“, ampak da mu dostojanstvo pripada kot človeku ne glede na socialni status. To kaže na ključne poudarke v encikliki, beseda dostojanstvo je gotovo ena izmed njih.“

Demografsko vprašanje
Pri iskanju rešitev za naš planet se pogosto omenja prenaseljenost in ob tem tudi kot rešitev navaja možnost omejevanja rasti števila prebivalcev. Nosilna kapaciteta planeta naj bi bila presežena. A papež ne gre v to smer. Nepošteno je govoriti, da je demografski problem ključen, pravi papež.

Jurij Dobravec: „Zemlja kot planet ni prenaseljena. Statistiko delamo na enem samem planetu. Z današnjo znanostjo ne moremo ugotoviti, kdaj je planet Zemlja res prenaseljen, saj nimamo nobene primerjave. Lahko sicer ugotavljamo, kdaj je Evropa, Belgija ali Gana ali Avstralija prenaseljena in to primerjamo z drugimi območji, ugotavljamo lahko, koliko je tam naravnih virov. Nikakor pa tega ne moremo ugotavljati za celo Zemljo. Prepričan sem, da je Bog ustvaril celotno naravo in naš planet tako, da ima ta ogromno varovalnih mehanizmov. Narava z vsem svojim življem uravnava. Kar pa zadeva demografsko vprašanje, menim, da so razlogi za zmanjševanje števila prebivalcev (predvsem v razvitem zahodnem svetu) žal drugačni, sebični in se samo skrivajo za okoljevarstvenimi."

Prof. dr. Janez Pirnat: „V naravi ni nikoli praznega prostora. Prenaseljenost je lokalen problem, vendar se bo to po sistemu vezne posode uravnalo. Od tam, kjer je ljudi preveč, bodo šli tja, kjer je za njih prostor. To se je dogajalo včasih in se dogaja danes.“

To je samo nekaj vidikov, ki smo se jih dotaknili v oddaji o tem izjemnem papeževem predlogu o skrbi za skupni dom. Prisluhnite posnetku oddaje iz našega audio arhiva!