Volitve: Grška populacija potrebuje streznitev?

Slovenija | 22.09.2015, 13:16

Potem ko je kljub drugačnim napovedim na grških parlamentarnih volitvah nov prepričljiv mandat dobila Siriza, bo njen predsednik Aleksis Cipras vlado oblikoval z dozdajšnjimi partnerji, Neodvisnimi Grki. Stranki bi imeli skupaj 155 glasov v 300-članskem parlamentu. Nova vlada bo prisegla najpozneje jutri. Po besedah ekonomista dr. Anžeta Burgerja vzbuja skrb odsotnost streznitve grške populacije, da socialistične politike, tako kot so bile predlagane in vodene, ne delujejo.

Sirizi je kljub notranjemu razkolu in rekordno nizki volilni udeležbi uspelo ohraniti približno enako podporo, kot jo je dobila januarja. Grki očitno vodji Sirize, dosedanjemu premieru Aleksisu Ciprasu, niso zamerili, ker je v njihovem imenu z upnicami sklenil dogovor za tretji grški program, in so mu na volitvah dali še eno priložnost. Ekonomist dr. Anže Burger pravi, da je politično korektno, da stranka, ki je sprejela reforme, te tudi izvede. Zaskrbljujoče pa se mu zdi, da je Siriza obdržala skoraj enako število sedež v parlamentu, kar pomeni, da bo imela z Neodvisnimi Grki dovolj glasov za stabilno koalicijo. »Skrbi tudi nizka volilna udeležba, ki je najnižja v Grčiji od vzpostavitve demokracije leta 1974. Očitno je to nek odsev razočaranja Grkov nad demokracijo. Skrbi me tudi odsotnost neke zmerne sredine, bodisi leve bodisi desne. Očitno si Grčija ni opomogla od Papandreuja, ki je vzpostavil klientelizem, korupcijo. Je pa obrat nakazan s strani Ciprasa, ki pa zdaj ne govori več o tem, da se bo boril proti reformam, ampak napoveduje boj proti sistemski korupciji. Kar me najbolj skrbi je to, da politična elita ne stoji za reformami. Tu je deficit identifikacije z reformami. Skrbi me splošno javnomnenjski protitržni sentiment, odsotnost streznitve grške populacije, da socialistične politike, tako kot so bile predlagane in vodene, ne delujejo.« Za primerjavo je dal Argentino in Venezuelo, kjer javno mnenje še vedno podpira ekstremno radikalne leve politike.

Rastoča podpora neonacistični stranki Zlata Zora po Burgerejevih besedah kaže na to, da je razočaranje nad zmernimi strankami volivce nagnilo bodisi v ekstremno levico kot Siriza bodisi v ekstremno desnico, kot je Zlata zora. To je po besedah ekonomista Burgerja širok pojav, ki se dogaja po celotni Evropi

In kakšen vpliv bi imelo na Slovenijo morebitno zmanjšanje dolžniškega bremena Grčije? »Grčija si je v teh letih pogajanj od nastanka krize leta 2010 izpogajala precejšnje efektivno znižanje javnega dolga, tako da Grčija plačuje obresti za javni dolg, ki so efektivno nižje kot npr. na Portugalskem, Irskem ali v Italiji. Razlog je odložitev plačevanja obresti, reprogramiranje dolga, torej potiskanje dolga v prihodnost. To ima svoje meje in prej ali slej se bo Grčija začela spopadati z vprašanjem odpisa javnega dolga, razen če ne bo uspela izvesti predlaganih strukturnih reform, ki bodo povečale njeno gospodarsko rast in omogočile lažje odplačevanje tega ogromnega javnega dolga.«

Novi parlament, ki naj bi se prvič sešel 1. oktobra, bo moral takoj sprejeti nove reforme in varčevalne ukrepe v skladu z dogovorom o pomoči Grčiji.