Val migrantov prek Zahodnega Balkana proti Zahodni Evropi ne popušča
Svet
V Avstrijo je konec tedna prispelo najmanj 23.000 migrantov, na Madžarsko v treh dneh približno 18.000. Budimpešta je za zavarovanje meje pooblastila tudi vojsko. Evropa se medtem pripravlja na niz izrednih sestankov o migrantski krizi.
Na avstrijsko Gradiščansko je samo v nedeljo prek meje z Madžarsko prispelo 10.700 migrantov, potem ko jih je že v soboto v Avstrijo vstopilo 13.000. Naval se je v zadnjih dneh okrepil predvsem iz Madžarske, potem ko jih je predvsem tja začela preusmerjati Hrvaška, češ da se ne more soočati s tako velikim številom.
Na Hrvaško je od srede po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva vstopilo več kot 29.000 migrantov. Najbolj obremenjena točka vstopa ostaja mejni prehod Tovarnik na meji s Srbijo. Nedaleč stran v kraju Opatovac so hrvaške oblasti postavile začasno šotorsko naselje za približno 5000 ljudi, kjer se migranti lahko skrijejo pred dežjem in imajo bolj človeške življenjske pogoje kot na odprtem ali na železniški postaji v Tovarniku.
Večina migrantov je Hrvaško sicer že zapustila. Hrvaške oblasti so jih začele delno preusmerjati proti Sloveniji, predvsem pa proti Madžarski, kamor so danes iz Tovarnika poslali še dva izredna vlaka z 21 vagoni. V minulih treh dneh so Hrvati na Madžarsko prepeljali več kot 10.000 migrantov, medtem ko naj bi jih v Slovenijo iz Hrvaške vstopilo več kot 3000.
Z Madžarske so sporočili, da so v zadnjih 72 urah našteli več kot 18.000 novih migrantov. Po navedbah madžarske policije je mejo med Srbijo in Madžarsko samo danes nezakonito prestopilo 950 ljudi. Večina je lahko odpotovala naprej v Avstrijo.
Madžarski parlament je sicer medtem z dvotretjinsko večino sprejel zakon, ki povečuje pooblastila vojske in policije za ukrepanje proti migrantom. V določenih primerih zakon celo dovoljuje policistom in vojakom, da za zaščito državne meje streljajo, a ne z namenom, da bi koga ubili. Vojska lahko tudi sodeluje pri nadzoru državne meje. Vojaki lahko tudi preverjajo osebne dokumente migrantov in pridržijo domnevne nezakonite priseljence. Policistom pa nova zakonodaja med drugim dovoljuje preiskavo zasebnih hiš, kjer bi se lahko nezakonito skrivali nezakoniti migranti.
Medtem znova narašča število migrantov, ki prihajajo v Makedonijo - v nedeljo naj bi jih čez to balkansko državo potovalo kakih 4.500. Reka migrantov v Evropo še naprej dere tudi prek Sredozemskega morja. V sicilsko pristaniško mesto Pozzallo sta dve ladji misije Evropske unije Triton pripeljali približno 700 migrantov. Po poročanju medijev gre večinoma za Egipčane. Iz Sredozemskega morja so minuli konec tedna rešili približno 5000 ljudi. V največji od skupno 20 reševalnih akcij so v vodah ob Libiji z dveh ladij rešili več kot 1100 ljudi. Večina je iz Sudana, pa tudi iz Eritreje, Somalije in Sirije.
Medtem se Evropska unija pripravlja na niz izrednih sestankov o najhujši migrantski krizi v Evropi po drugi svetovni vojni, ki sproža napetosti in medsebojne očitke ter postavlja na preizkušnjo evropska pravila in eno najbolj otipljivih koristi članstva v uniji, schengen. Jutri se bodo sestali notranji ministri, v sredo še voditelji članic povezave. Trenutno naj bi bili na mizi dve možnosti dogovora o premestitvi 120.000 beguncev znotraj povezave, potem ko je Madžarska zavrnila sodelovanje pri načrtu. Prva je, da bi njen delež prevzeli Italija in Grčija. Druga je oblikovanje rezervne sheme s prožno definicijo držav, ki so lahko do ukrepa upravičene, ne da bi pri tem imenovali posamezne države, so pojasnili viri. V razpravi o oblikovanju rezervne sheme je ogromno vprašanj, na primer, ali so lahko do tega poleg držav na zunanji meji upravičene le še tranzitne ali tudi ciljne države ter kaj bo sprožilec za uporabo te možnosti. Neuradno se omenja, da bi lahko možnost za premestitev beguncev z njihovega ozemlja v ostale članice poleg Italije in Grčije koristile še Avstrija, Hrvaška, Slovenija in Nemčija, a razmere se tako hitro spreminjajo, da ni verjetno, da bodo države konkretno opredelili.
