Val migrantov se je prelil v Avstrijo, Hrvaško velik del zapustil
Svet
Val migrantov se je prek Madžarske in Slovenije prelil v Avstrijo, kjer so že napovedali, da jih bodo vračali. Hrvaško je medtem večina od 21.000 migrantov, ki je v državo prišla v zadnjih dneh, zapustila. A prihajajo novi.
Iz Avstrije so sprva poročali, da je na dveh glavnih mejnih prehodih z Madžarsko ponoči v državo prišlo 6700 migrantov. Z avtobusi so jih odpeljali proti Dunaju. Gre za migrante, ki so jih hrvaške oblasti prepeljale do madžarske meje, na Madžarskem so jih nato prepeljali do meje z Avstrijo. Nato so popoldne začeli k severnim sosedom prihajati še migranti iz naše države, ki so tja prav tako prišli s Hrvaške. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je zato že napovedala, da bodo migrante, ki samo potujejo skozi Hrvaško in Slovenijo ter za azil zaprosijo šele v Avstriji, poslali nazaj, saj gre za varni državi. "To ni več nobeno iskanje varnosti, temveč azilno optimiranje," je poudarila. Večina migrantov sicer želi naprej v Nemčijo.
Madžarska je medtem postavila 41 kilometrov dolgo žičnato ograjo na meji s Hrvaško. Ostalih 330 kilometrov meje teče ob težko prehodni reki Dravi. Podobno ograjo je Madžarska že postavila na meji s Srbijo, namerava jo postaviti tudi na delu meje z Romunijo.
Na Hrvaškem je v namestitvenih centrih v različnih delih države še približno 1.000 migrantov. Pri Tovarniku na skrajnjem vzhodu novi še naprej prihajajo iz Srbije mimo mejnih prehodov, tako da jih je bilo tam popoldne še približno 2.500. Hrvaška je napovedala, da bo organizirala njihov prevoz do madžarske meje. Hrvaški premier Zoran Milanović je ob tem pojasnil, da se Zagreb z Budimpešto ni dogovoril, ampak jo je prisilili, naj odpre državno mejo. Dodal je, da ne razume obnašanja Madžarske, saj nihče od migrantov niti ne želi ostati v tej državi. Budimpešta je medtem Zagreb obtožila, da krši pravila Evropske unije. Zaradi ravnanja med migrantsko krizo bi Madžarska lahko blokirala sprejem Hrvaške v schengensko območje.
O množicah migrantov, ki skušajo priti v Evropo, poročajo tudi od drugod. Italijanska obalna straža je sporočila, da je pomagala v 20 reševalnih operacijah pred libijsko obalo, kjer so rešili več kot 4.500 migrantov. Na osmih ladjah in 12 čolnih so bili večinoma Sirci, Eritrejci, Nigerijci, Somalci in Libijci. V brodolomu ladje z migranti, ki so bili na poti iz Turčije v Grčijo, pa je severno od otoka Lezbos umrla petletna sirska deklica. Grška obalna straža je rešila 12 ljudi, 13 pogrešanih še išče.
Evropska unija pričakuje, da bo na vrhu v Bruslju sredi prihodnjega tedna uspela najti skupen odgovor na vse bolj perečo krizo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v pismu udeležencem vrha poudaril, da je skupna rešitev nujna. "Zato bom vsakega pozval k iskreni razpravi o tem, kako lahko Evropska unija pomaga državam članicam pri rešitvi tega problema. Pogovoriti pa se bomo morali tudi o odgovornosti na nacionalni ravni," je zapisal. Države osemindvajseterice je tudi pozval, naj čim prej vplačajo prispevke v Svetovni program za hrano, drugače bo ta zaradi pomanjkanja sredstev prisiljen zmanjšati pomoč 11 milijonom ljudi v Siriji in sirskim beguncem v regiji. Avstrijski kancler Werner Faymann in nemški podkancler Sigmar Gabriel sta se po pogovorih na Dunaju strinjala, da bi Evropska unija, ZDA in arabske zalivske države morale zbrati skoraj pet milijard evrov za pomoč sirskim beguncem na Bližnjem vzhodu. Če tega denarja ne bo, se bo še več ljudi odpravilo na pot proti Evropi. Tudi o tem predlogu bodo govorili na vrhu povezave.
