Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc

Evropski poslanci iz Slovenije pozitivno o Junckerjevi oceni stanja v povezavi

Slovenija | 10.09.2015, 19:30

Evropski poslanci iz Slovenije so pozitivno ocenili včerajšnji govor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o razmerah v Evropski uniji, v katerem se je posvetil predvsem migrantski krizi. Poudarili so predvsem njegov poziv k solidarnosti in humanosti.

Tanja Fajon ocenjuje, da je migrantska kriza razkrila, kako krhka je v resnici Evropa, in tudi, da pojme, kot so solidarnost, humanost in odgovornost, razumemo različno. Po njenem se je Evropa znašla na prelomu, kot je dodala, brez skupnih moči naša prihodnost ne bo svetla.

Po besedah Iva Vajgla je Junckerjev govor razkril vso raznolikost političnih izhodišč in etičnih vrednot povezave ter težave z usklajevanjem humanitarne akcije in odgovorov na izziv. Za Vajgla je bistveno, da je predsednik Evropske komisije napovedal paket ukrepov, s katerimi bi poenotili politike odobravanja azila, opredeljevanja statusa begunca in obvezujoče ravnanje vseh članic osemindvajseterice. Pomembno je tudi spoznanje, da morata v državah, od koder migranti prihajajo v največjem številu, zavladati mir in stabilnost.

Igor Šoltes meni, da je Junckerjev govor v Evropi deloval zelo motivacijsko, saj je pozval k večji solidarnosti, povezanosti, humanosti in spoštovanju dostojanstva. Stalni mehanizem preseljevanja, premestitve in asimilacije se mu zdi poleg ideje o spremembah azilnih zakonodaj po članicah povezave, ki naj omogočijo takojšnje delo in zaslužek migrantov, še preden dobijo azil, relativno trd oreh za uresničitev. Razlog za to vidi predvsem v zapletenih birokratskih procesih.

Romana Tomc je zadovoljna, ker je Juncker poudaril, da Evropa je in bo ostala solidarna - tako z migranti kot tudi s posameznimi članicami osemindvajseterice. Verjame, da je pomiril vse, ki očitajo povezavi, da se premalo aktivno ukvarja z migrantsko krizo in zapira svoja vrata. Zapisala je še, da mora Evropska unija zaščiti svoje interese in čim prej, ob odprtju meja, urediti zakonito priseljevanje in azilni sistem.

Patricija Šulin je prepričana, da je dal Juncker jasno sporočilo, da je naloga osemindvajseterice, da zagotovi vse potrebno za ljudi, ki potrebujejo zaščito. Človekoljubna pomoč v Evropi in skrb za begunce sta, tako Šulinova, le obliž na rano. Ogroženim je po njenem treba pomagati pri njih doma, tudi s temeljitim bojem proti Islamski državi ter odločnim preprečevanjem in reševanjem konfliktnih in vojnih situacij. Opozorila je, da je ob vsem tem nujno poskrbeti tudi za varnost državljanov osemindvajseterice.

Da je bil včerajšnji Junckerjev najbolj jasen in do zdaj najbolj zavzet, ugotavlja Lojze Peterle. V Evropi tako še ni bilo, ob tem je naštel različno voljo do reform, bistveno različne poglede na človekovo dostojanstvo, ne povsem premagano finančno in naraščajočo migrantsko krizo ter šibko politično voljo o varnosti Evrope. Kot je poudaril, je zato nujna nadaljnja politična in gospodarska konsolidacija na podlagi temeljnih idej očetov Evropske unije.

Slovenija, Svet, Politika, Evropska Unija
Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.