Pobuda za postavitev kapelice v spomin na žrtve povojnih pobojev na Pohorju

Slovenija | 12.09.2015, 15:50 Tanja Dominko

Državljanska pobuda za ureditev morišč in grobišč na Arehu in svojci umrlih so se v petek na Pohorju poklonili tamkajšnjim žrtvam povojnih pobojev. Ob tem so ponovno opozorili na nujnost postavitve dostojnejšega spominskega obeležja na tem mestu. A soglasja za postavitev kapelice jim še vedno ni uspelo pridobiti.

Kratka slovesnost z molitvijo, ki se je je udeležilo okoli 30 ljudi, je potekala pri spominskem križu sredi gozda na planoti pod cerkvijo sv. Areha, kjer je bilo po koncu druge svetovne vojne prizorišče množičnih pobojev političnih zapornikov iz mariborskih zaporov in jetnikov iz taborišč v Kidričevem in na Teznu v Mariboru. Tu naj bi bilo pokopanih več tisoč ljudi.

Po besedah predstavnika omenjene civilne pobude Martina Kostrevca, ki je po letu 1990 označeval domnevna grobišča in zbiral pričevanja domačinov, so zaenkrat raziskali 23 grobišč, a vedno znova naletijo na nove. Zato sam ocenjuje, da je na tem območju pokopanih od 4000 do 6000 ljudi, med katerimi so bili večinoma pripadniki nemške manjšine v Sloveniji in premožnejši Slovenci. Na Pohorju naj bi njihova trupla zagrebli junija 1945 ali januarja 1946.

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je leta 2007 na območju vzhodnega Pohorja odredila terenske preiskave. Pri prekopu enega izmed grobišč so našli posmrtne ostanke 198 oseb, ki so jih potem prenesli v kostnico na mariborskem pokopališču Dobrava. "Bilo je natanko pred 70 leti, ko sem bil star 11 let. Tri dni in tri noči so jih s tovornjaki vozili sem," se spominja eden od domačinov Franc Vodan.

Na grobišča, ki se med drugim nahajajo nedaleč od pozimi zelo obiskanih smučarskih prog, trenutno opominjajo majhni leseni križi, posejani po gozdu, in malo večji leseni križ ob informativni tabli, ki so ga leta 1991 postavili svojci pobitih Nemcev. Svojci umrlih si skupaj z Državljansko pobudo za ureditev morišč in grobišč na Arehu prizadevajo, da bi tu postavili tudi kapelico, a ne dobijo soglasja Planinskega društva Ruše, ki je lastnik zemljišča.

"Želimo si trajnejšega in dostojnejšega obeležja. Žrtve si to zaslužijo, zato moramo vztrajati pri tem," je na današnji slovesnosti povedal Kostrevc. Nasprotovanje izdaji soglasja za postavitev kapelice je po njegovih ocenah "taktika zavlačevanja". "Z zavlačevanjem se število očividcev tem grozljivim dogodkom zmanjšuje, medtem pa dela svoje tudi narava in prikriva grobišča," je dejal in spomnil, da so gozdarski delavci ravno pred kratkim med delom v gozdu poškodovali nekatera lesena obeležja.

Slovesnosti se je udeležila tudi Greta Jan iz ZDA, ki je na tem mestu izgubila oba starša. Kot je dejala, je njen oče delal na železnicah in ni bil vojaško ali politično aktiven, zato je bil razlog za uboj najverjetneje njihovo premoženje. "Naslednje leto bo 70 let od tega tragičnega dogodka. Ne gre le za mojega očeta in mater, ampak je tu življenje izgubilo na tisoče ljudi. Nujno je, da se jih dostojno spomnimo," je dejala.