Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Tanja Dominko (foto: Izidor Šček)
Tanja Dominko | (foto: Izidor Šček)

Pregled domačih dogodkov od petka, 4. septembra, do petka, 11. septembra

Slovenija | 12.09.2015, 18:20 Tanja Dominko

V minulem tednu smo praznovali praznik Marijinega rojstva, radijci smo se nanj pripravljali tudi z že tradicionalnim kolesarjenjem od Marije k Mariji in se v nedeljo družili s poslušalci in bralci Ognjišča v Turnišču. V državi je odmevala begunska problematika, s katero se je ukvarjala tudi vlada in odločila, da Slovenija ne nasprotuje več kvotam za sprejetje beguncev iz preobremenjenih evropskih držav. V ponedeljek je odjeknila vest, da je proces v zadevi Patria zastaral, v državnem zboru pa smo bili priče koncu poti poslanske skupine ZaAB, ker ima po novem manj kot tri člane, ne more več obstajati.

Začnimo v Prlekiji in Prekmurju, kamor nas je četico radijskih kolesarjev ter kolegov iz Družine in založbe Ognjišče pot vodila prejšnji konec tedna. Začeli smo na Ptujski gori, se spustili proti Vidmu na Ptuju, se ustavili v Šturmovcih, se zapeljali do Velike Nedelje, Ormoža, se povzpeli do Jeruzalemskih goric, Ljutomera in Veržeja, kjer smo prespali pri salezijancih v Marianumu. V soboto pa smo krenili proti Halasovim krajem: Odrancem, Črenšovcem, Veliki Polani in Lendavi, kjer nas je namočilo, pot nadaljevali proti Kobilju in dan končali v Kančevcih pri bratih kapucinih. Nedeljsko dopoldne smo se ustavili v Bogojini, kjer so ravno končali sveto mašo in nam zapeli tudi pesem sodelavca Marjana Buniča, župnik Stanislav Zver pa nas je nagovoril, da naj ta košček domovine, njene odprte in odkritosrčne ljudi ponesemo pred ljubega Gospoda. Romarsko kolesarjenje smo sklenili v Turnišču, kjer se je 41. srečanje poslušalcev Radia Ognjišče in bralcev Ognjišča ob njegovem 50. jubileju začelo s sveto mašo, ki jo je daroval murskosoboški škof Peter Štumpf.

Za stranko SMC je bil konec tedna povsem drugače obarvana kot za radijske kolesarje in udeležence srečanja v Turnišču. V Logarski dolini so se namreč zbrali na dvodnevni klavzuri, kjer niso odkrili nič novega, pač pa smo slišali le veliko samovšečnih besed. Predsednik stranke, premier Miro Cerar, je tako dejal, da SMC raste in je enotna, zato bodo kljub vroči politični jeseni uspešni. Da bi odrekli podporo ministrici Milojki Kolar Celarc, ki se je v središču znašla zaradi podpore v. d. direktorju UKC Andreju Baričiču, ali pa ministrici za notranje zadeve Vesni Györkös Žnidar, ki jo čaka branjenje pred interpelacijo, jim ne pride na misel. Odločili so se, da vztrajajo pri gesti podeljevanja novih priložnosti.

V ponedeljek je postalo jasno, da zadeva Patria ne bo dobila epiloga. Okrajno sodišče v Ljubljani je odločilo, da je proces zastaral, in sicer za vse tri obtožene, Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Na tožilstvu še preučujejo možnost, da se pritožijo. Črnkovič in Krkovič pritožbe ne bosta vložila, Janša pa o tem še razmišlja. Po njegovem mnenju je sicer "prišel čas, da kršilci človekovih pravic odgovarjajo". Poslanec Vinko Gorenak je tako odločitev sodišča pričakoval.  V Odboru 2014 so znova začeli pozivati k odstopu vrha pravosodja, tudi na četrtkovem shodu pred vrhovnim sodiščem, a pravosodni minister Goran Klemenčič vztraja pri mnenju, da odstopi niso potrebni.

V torek je naši državi nekaj spodbudnih besed namenil prvi mož stalnega mehanizma za stabilnost evra, Nemec Klaus Regling. Kot je dejal, je Slovenija občutno napredovala in ni več v kriznem načinu delovanja. Spomnil je, da je bila še pred dvema letoma v krizni situaciji, za dolg je plačevala visoke obresti, dokapitalizirati je morala banke, v zadnjih 18 mesecih pa so se gospodarske razmere občutno izboljšale. Slovenija ni več v kriznem načinu delovanja, je poudaril.

Minister za finance Dušan Mramor pa je dejal, da je bil stalni mehanizem za stabilnost evra rojen kot otrok ene najhujših kriz v Evropi po koncu druge svetovne vojne in da je verodostojen branik evrskih držav, ki so v finančnih težavah. Ob tem je predstavil tudi nadaljnje utrjevanje javnih financ. Mramor je povzel dobre makroekonomske kazalce, ki jih država dosega v zadnjem času. Spomnil je na izboljševanje razmer na trgu dela in rast bruto domačega proizvoda, pa tudi na manjšo brezposelnost.

A hkrati je minister poudaril, da je največja nevarnost ta, da bi v Sloveniji prevladalo prepričanje, da ni treba več varčevati in da lahko gremo na raven potrošnje iz leta 2008. Opozoril je, da je namreč obseg BDP, ki ga lahko potrošimo doma v primerjavi z letom 2008, danes za 15 odstotnih točk nižji. Podobno je ob robu odprtja 48. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju menil tudi premier Cerar. Pozitivni trendi ne smejo uspavati ali nerazumno povečati naših apetitov, je opozoril. Predsednik OZS Branko Meh pa je opozoril na probleme obrtnikov in izrazil pričakovanje, da bo vlada upoštevala predloge za izboljšanje poslovnega okolja.

V državnem zboru imamo eno poslansko skupino manj, obeta pa se ustanovitev nove. Potem ko je stranko ZaAB zapustil vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer, sta v poslanski skupini ostali le še Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček, zato je prenehala obstajati. Skupaj z nepovezanim poslancem Bojanom Dobovškom so se odločili ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev.

Specializirano državno tožilstvo je vložilo obtožnico zoper tri nekdanje člane uprave NLB. Neuradno gre za Draška Veselinoviča, Mateja Narata in Mirana Vičiča, ki naj bi zlorabili položaj, ker naj bi neupravičeno odobrili kredit Simoni Dimic in njenemu partnerju Romanu Horvatu za nakup hiše v Murglah.

Medtem smo v sredo dočakali še eno razveljavitev sodbe. Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevkom nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega svetovalca Istrabenza Kristjana Sušinskega, sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo v ponovno sojenje. Zahtevo nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota so zavrnili, zato ostaja v zaporu in je že napovedal pritožbo na ustavno sodišče.

A pravosodni minister Goran Klemenčič je kljub vsemu sila zadovoljen z opravljenim delom v minulem letu. Ocenil je, da so naredili veliko. Med glavnimi dosežki je izpostavil 12 zakonov s področja pravosodja, ki so jih pripravili in jih je sprejel tudi državni zbor. Na splošno pa ocenjuje, da razmere v sodstvu niso tako slabe, da bi se lahko nad njega "spravili z ognjem in mečem".

Se pa zadnje čase veliko ukvarjamo s problemi v zdravstvu. Po nadzoru na nevrološki kliniki, po vrnitvi licence Ivana Radana, po objavljenih dobičkonosnih poslih vršilca dolžnosti direktorja Kliničnega centra Baričiča, vre tudi na onkološkem inštitutu, kjer generalni direktor Janez Remškar ne razume, zakaj je svet zavoda sprejel sklep o njegovi razrešitvi. Najsi ga razume ali ne, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predlog za razrešitev podpira.

Med gospodarstveniki pa vre zaradi predloga zakona o spremembah definicije minimalne plače - iz nje bi izločili dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. Zakon so v parlament vložili sindikati, zbrali so kar 11 tisoč podpisov podpore,. Vladna koalicija je napovedala podporo predlogu, delodajalci pa so ogorčeni in trdijo, da bodo ogrožena delovna mesta in da gre za kršitev socialnega sporazuma. Na Gospodarski zbornici tako poudarjajo, da v večini podjetij, ki bi občutila redefinicijo minimalne plače, že sedaj ne morejo razmišljati o razvojnih vlaganjih.

Redefinicija minimalne plače, ki jo po navedbah GZS prejema 48.000 oz. osem odstotkov zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, bi privedla do tega, da bi se delež zaposlenih z minimalno plačo še povečal, menijo.

Najvišji delež minimalnih plač je v predelovalni industriji (11.000 oz. 23 odstotkov), trgovini (8100 oz. 17 odstotkov, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (6400 oz. 13 odstotkov), izobraževanju (4800 oz 10 odstotkov) in gradbeništvu (4500 oz. 10 odstotkov).

Potem ko je v javnost prišel nov predlog Evropske komisije za prerazporeditev dodatnih 120 tisoč beguncev - v skladu z njim naj bi Slovenija sprejela še 631 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske, skupno torej več kot 860, je ta tema zaposlovala tudi vlado. Razprava je bila zaupne narave, a notranja ministrica je nato na petkovem odboru za zadeve Evropske unije dejala, da je Slovenija že pokazala solidarnost, za naprej pa, da mora biti solidarnost prostovoljna.

Lendavski policisti so sicer v četrtek prijeli 14 sirskih državljanov, ki so nezakonito prestopili mejo z Madžarsko in se skušali peš po avtocesti Pince-Lendava prebiti do Avstrije. Policija je napovedala, da jih bodo obravnavali po zakonu o tujcih in jih do vrnitve na Madžarsko nastanili v postojnski center za tujce, v Amnesty International pa ostro nasprotujejo nameri, da begunce vrnili na Madžarsko. Opozarjajo, da bi Slovenija s tem kršila mednarodno prepoved vračanja in njihove človekove pravice. A dodati velja, da begunce namestitev v Sloveniji ne zanima, skoraj vsi želijo naprej proti Avstriji oziroma Nemčiji.

Ustavni sodniki so v četrtek nadaljevali obravnavo pritožbe Koalicije za otroke gre zoper sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pobudniki referenduma imajo namreč za njegov razpis že zbranih več kot 48.000 overovljenih podpisov. Obravnave sodišče tokrat še ni končalo in jo bo na prihodnji seji nadaljevalo.

Na okrogli mizi Draga – prehojena pot, sedanjost in vizija so v sredo kardinal Franc Rode, Igor Omerza in Tomaž Simčič predstavili svoje poglede na 50 let Drage in njeno prihodnost. Sogovorniki so posebej omenili Udbo in njeno vplivanje na predavatelje. Kako močno so bili študijski dnevi trn v peti komunistični oblasti, po njihovem mnenju dokazuje to, da je Udba predavanja ‘izdala’ že deset dni po sklepu Drage, medtem ko je Društvo slovenskih izobražencev zbornik predavanj pripravljalo vse leto. Kardinal Rode sicer vidi v Dragi branik slovenske identitete in njenih temeljnih vrednot.

V kraški jami Vilenica se je v soboto s podelitvijo osrednje festivalske nagrade češkemu pisatelju Jachymu Topolu sklenil jubilejni, 30. mednarodni festival Vilenica. Pred tem so na gradu Štanjel podelili kristal Vilenice, ki sta ga letos prejeli dve avtorici - Blerina Rogova Gaxha s Kosova in Polona Glavan iz Slovenije.

Šport:

Slovenska košarkarska reprezentanca je predtekmovanje 39. evropskega prvenstva v Zagrebu sklenila na tretjem mestu v skupini C. S tem se je uvrstila v osmino finala v francoskem Lillu, kjer se bo za uvrstitev v četrtfinale pomerila z Latvijo. Slovenci so v predtekmovanju zmagali proti Gruziji, Nizozemski in Makedoniji ter izgubili proti Hrvaški in Grčiji.

Slovenska nogometna reprezentanca je na sedmi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 v Baslu izgubila proti Švici z 2:3, nato pa je v torek v Mariboru izpolnila cilj in premagala Estonijo. Z novimi tremi točkami se je utrdila na tretjem mestu skupine E, ki vodi v dodatne kvalifikacije za Euro 2016. Zdaj jo čakata še Litva doma in gostovanje v San Marinu. Navijači in pa tudi slovenski tabor si želijo in pričakujejo novi zmagi, ki bi zagotovili najmanj dodatni dve tekmi.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v sredo izgubila prvo pripravljalno tekmo za evropsko prvenstvo. Na spektaklu, ki si ga je v dvorani Stožice ogledalo 5000 gledalcev, jih je s 3:1 premagala svetovna velesila Brazilija.

Na letošnjem Odprtem teniškem prvenstvu ZDA se je v četrtfinalu ženskih parov nastop končal tudi za najbolj izkušeno slovensko teniško igralko Katarino Srebotnik, ki je s Francozinjo Caroline Garcia morala priznati poraz proti dvojici Grönefeld in Vandeweghe. Zdaj upata, da se uvrstita na WTA turnir v Singapurju.

Na letošnjem prvenstvu z nagradnim skladom 42,2 milijona dolarjev so nastopile tri slovenske teniške igralke, v kvalifikacijah za moški del turnirja pa je nastopil tudi Blaž Rola, ki je izpadel v prvem krogu. Srebotnikova in Garcia si bosta za nastop v četrtfinalu razdelili več kot 67.675 dolarjev, prav tako tudi Andreja Klepač in Španka Arruabarrena, ki sta v torkovem četrtfinalu izgubili proti italijanski dvojici Errani in Pennetta. Na turnirju posameznic se je v drugi krog za nagrado 68.600 dolarjev prebila Polona Hercog, podvojitev vsote pa ji je preprečila Kanadčanka Bouchard.

 

Slovenija, Politika, Sociala, Srečanja PRO, Dogodki
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...