Nataša LičenNataša Ličen
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko
Papež Frančišek v nagovoru Generalni skupščini Združenih narodov (foto: Vatican Radio/AP)
Papež Frančišek v nagovoru Generalni skupščini Združenih narodov

VIDEO: Papež nagovoril Združene narode

Svet | 25.09.2015, 17:33 Petra Stopar

Za papeža Frančiška, ki se mudi na apostolskem obisku v ZDA, je danes eden najpomembnejših dni tega 10. mednarodnega potovanja. Kot četrti papež je nagovoril Organizacijo Združenih narodov (OZN), na kar je spomnil tudi sam na začetku svojega govora. V njem je v ospredje postavil teme, kot so vladavina prava in pravičnost, problematika izključenih in revnih, konfliktne in vojne razmere po svetu. Obsodil je trgovino z orožjem in jedrsko oboroževanje, spregovoril o varovanju okolja in pozval k moralnosti človeka in k bratstvu.

Ob prihodu v stavbo Združenih narodov je pred vsemi zbranimi zaposlenimi papežu najprej izrekel dobrodošlico generalni sekretar OZN Ban Ki Moon, ki se je zahvalil za njegovo duhovno vodstvo, blagoslov in ljubezen, ki jo ima do človeštva.

Papež je pohvalil delo in prizadevanja osebja ter vsakega od uslužbencev prosil, naj še naprej dobro zastopa enotno človeško družino in ne deluje samo »za« pravičnost, ampak tudi »v duhu« pravičnosti. Kot je dejal, je osebje hrbtenica organizacije in mikrokozmos narodov.

Po kratki molitvi za pokojne zaposlene se je v spremstvu generalnega sekretarja odpravil do velike dvorane, v kateri so ga pričakali predstavniki držav in vlad, ambasadorji številnih področij, predsedniki pomembnih mednarodnih ustanov in ameriški škofje.

Nagovor generalne skupščine je začel z besedami zahvale generalnemu sekretarju in pozdravi vsem navzočim. Zgodovina OZN, ki ravno te dni praznuje 70 let obstoja, je po papeževih besedah »zgodovina pomembnih skupnih uspehov«. Ob tem je izrazil priznanje vsem moškim in ženskam, ki so v teh sedemdesetih letih požrtvovalno in lojalno služili vsemu človeštvu.

Nato je spregovoril o pravičnosti oblasti in ustanov, ki imajo vpliv in moč: "V tem kontekstu je primerno spomniti, da je omejevanje moči ideja, ki je del pojma prava. Vsakemu dati svoje, v skladu s klasično definicijo pravičnosti, pomeni, da se noben individuum ali človeška skupina, ne more imeti za vsemogočnega, ne more biti upravičen teptati dostojanstva in pravic drugih posameznih oseb ali družbenih skupin."

Papež je nato omenil "pravico do okolja" in dejal, da je kakršnakoli škoda okolju škoda človeštvu. "Mi, kristjani skupaj z ostalimi monoteističnimi verstvi verujemo, da vesolje prihaja iz ljubeče odločitve Stvarnika, ki človeku omogoča, da se spoštljivo poslužuje stvarstva za dobro sebi enakih in za slavo Stvarnika, ne da bi ga izkoriščal in še manj smel uničevati." Izkoriščanje in uničevanje okolja pa sta obenem povezana z neustavljivim procesom izključevanja, je opozoril. "Ekonomsko in družbeno izključevanje je popolno zanikanje človeškega bratstva in je hud napad na človeške in okoljske pravice. Najrevnejši najbolj trpijo zaradi teh napadov, in sicer iz trojnega motiva: izločeni so iz družbe, obenem morajo živeti kot odpadki in po krivičnem trpeti posledice okoljskega izkoriščanja." Zato papež dviguje svoj glas skupaj s tistimi, ki upajo na potrebne in učinkovite rešitve. Pri tem je poudaril sprejetje Agende 2030 za trajnostni razvoj ter konferenco o podnebnih spremembah v Parizu.

Nato je opozoril pred nevarnostjo birokratizacije problemov in pred tem, da bi politika postala apatična do posledic tega izključevanja in izkoriščanja in pozval k pravi učinkovitosti ustreznih institucij. V nadaljevanju je znova v ospredje dal pomen izobraževanja in skrbi za družino, ki je po njegovem "primarna celica vsakega družbenega razvoja".

V zvezi s prizadevanjem za svetovni mir je obsodil protislovno politiko: "Etika in pravo, ki sta osnovana na grožnjah medsebojnega uničenja in posledično vsega človeštva, sta protislovna in predstavljata goljufijo celotne sestave ZN, ki bi tako postali 'Združeni narodi strahu in brezupa'," je dejal papež in dodal, da si je zato treba prizadevati za svet brez jedrskega orožja ter v celoti izvajati sporazum o razoroževanju.

Sveti oče v svojem nagovoru v OZN ni pozabil na kristjane ter druge etnične skupine, ki trpijo zaradi nasilja skrajne Islamske države na Bližnjem vzhodu, Severni Afriki in drugih afriških državah in pozval "k izpraševanju vesti tistih, ki imajo odgovornost pri vodenju mednarodnih zadev".

Opozoril je tudi na krute posledice trgovine z drogo. Označil jo je za "sprijenost", ki je po njegovem mnenju prodrla v različne ravni družbenega, političnega, vojaškega, umetniškega in verskega življenja. Ob vsem tem pa papež Frančišek verjame, da bo človeška genialnost, če bo dobro uporabljena, nedvomno pomagala rešiti izzive ekološkega propadanja in izključenosti.

Ob sklepu govora je navedel še svojo zadnjo okrožnico "Laudato si" in dejal: "Ne smemo si dovoliti, da bi 'nekatere agende' preložili na prihodnost. Ta od nas zahteva kritične in globalne odločitve pred svetovnimi konflikti, ki povečujejo število izključenih in ljudi v stiski."

Hvalevredna mednarodna pravna zgradba OZN je po njegovem prepričanju lahko znamenje varne in srečne prihodnosti za prihodnje generacije. "In to tudi bo, če bodo predstavniki držav znali postaviti na stran sektorske interese in ideologije ter iskreno iskati služenje skupnemu dobremu," je dejal papež ob sklepu, ki mu je sledil bučen aplavz nabito polne dvorane generalne skupščine.

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež, Evropska Unija
P. Roberto Pasolini (photo: Vatican Media) P. Roberto Pasolini (photo: Vatican Media)

Br. Ambrož Brezovšek o papeškem pridigarju

Papež je ta teden prek video povezave iz svoje sobe spremljal duhovne vaje rimske kurije, ki so potekale v dvorani Pavla VI. Razmišljanja je pripravil kapucin p. Roberto Pasolini, biblicist, ki ga ...

p. Toni Brinjovc (photo: Vatican Media) p. Toni Brinjovc (photo: Vatican Media)

Ko ne veš, kaj bi rekel, raje molči

Z minoritom p. Tonijem Brinjovcem smo v sobotni katehezi za bolnike in starejše odprli temo: Kako bolniku in svojcem povedati slabo novico?

Sara Irman Kolar (photo: Rok Mihevc) Sara Irman Kolar (photo: Rok Mihevc)

Anika govori drugače

V začetku meseca marca smo obeležili dan sluha zato je bil osrednji del tokratne Sobotne iskrice namenjen ozaveščanju, da sluh ni samoumeven. Z učiteljico likovnega pouka Saro Irman Kolar, ki zna ...