Pri Google prisegajo na slovenske inženirje

Slovenija | 18.08.2015, 13:38 Nataša Ličen

Nadaljevanje stavka je takšno: »Azijci so v programiranju boljši, toda Slovenci imajo širino.« Misel je izrekel Matija Goljar, ustanovitelj in vodja pospeševalnika mladinskega podjetništva. Matija prihaja iz Velenja, kjer kot pravi, se morda zdi, da to ni ravno kraj velikih možnosti, vendar je njega prav ideja popeljala v svet. Če to ni dokaz, da se da, potem ne ve, kaj je, še dodaja.

Izobraževalni sistem po svetu je v težavah

Diplomanti v veliki večini niso dovolj pripravljeni na izzive prihodnosti, kar se kaže v rekordnih stopnjah brezposelnosti in precejšnjem pesimizmu. Kakšna šola odgovarja na izzive in potrebe mladih v 21. stoletju? Obstoječi šolski sistem bi bilo dobro dopolniti z obšolskimi dejavnostmi, kjer lahko znanje, pridobljeno v razredu, mladi uporabijo v praksi, pri razvijanju lastnih projektov.

Matija: »Vse se je začelo pred skoraj šestimi leti, ko so me povabili na šolo, ki sem jo obiskoval, da bi dijakom povedal kaj o podjetništvu, ker so profesorji na šoli vedeli, da sem se s tem že ukvarjal. Prvi pogovor z dijaki je prerasel v podjetniški krožek. Ideja je bila, da mladim naredimo šolo zabavnejšo. Naredimo torej drugače, zanimivejše, sem si rekel. Na prvi uri, ko je bilo okrog mene deset dijakov, sem jih spodbudil, pojdite do župana in se z njim slikajte. Resno, nenazadnje je župan politik, ki se rad slika z mladimi. To sploh ni težko. In so šli. Namen te naloge je bil, da se mladi naučijo stopiti iz okvirjev, da poskusijo. Moraš poskusiti, da izveš nekaj novega in spoznaš, da morda pa le ni tako težko uresničiti novo idejo. Iz svojega hobija ustvariti podjetje, to je naš izziv in cilj, ki je še večji prav v času visoke brezposelnosti. Usmerjamo se v to, da pridobljeno šolsko znanje mladi znajo uporabiti v praksi. Da od tega živijo, da imajo v negotovem svetu, ki vlada danes, neke veščine, zaradi katerih bodo pozneje lahko uspešni.«

»Človek, ki za Google išče kadre je dejal: »Slovenski inženirji morda tehnično niso najboljši, so Azijci bolj sposobni v programiranju, toda slovenski inženir bo vedno sposoben prepoznati, kdaj je treba gledati gozd in kdaj drevo. Imajo širino, zato jih imam raje.«« 

»Podjetništvo je nekaj takšnega, da če ne vidiš in ne doživiš tega na lastni koži, zelo težko razumeš svet podjetništva. Sam sem imel to srečo, ker je bila moja mama podjetnica. Pri večini mojih vrstnikov temu ni bilo tako. Ko jih gledam, vidim, da bi seveda marsikdo rad imel svoj posel, vendar, če nimaš izkušenj in znanja, kaj je recimo dohodnina in kaj davek na dodano vrednost, ali kaj je s.p in kaj d.o.o, kar je seveda osnova, je težko začeti z uresničevanjem ideje in poslom.« 

»Vanj lahko pride vsak in udejanja svojo noro idejo, ki se morda trenutno zdi znanstvena fantastika, toda praktično je lahko marsikatera ideja uporabna in izvedljiva. V mladi generaciji iščemo inovativne preskoke. Vsako leto imamo tisoč mladih, ki gredo skozi naš program in skoraj vsak od njih pride ven s kakšno idejo. Naša naloga je, pomagati, da ne ostane samo pri ideji na papirju, ampak da se razvije produkt, ki prodre na trg. V tem trenutku imamo približno trideset mladih s svojim podjetjem in imamo dvanajst mladih, ki so uspeli zaradi svojih projektov dobiti štipendijo za študij v Ameriki. Na takšen način nekaj, kar sprva zgleda neumno ali pa zelo ambiciozno, pozneje postane temelj uspešnega življenja, kariere in zadovoljstva. Stekleni strop, ki si ga sami postavljamo nad glavo, je glavna ovira. Pomemben je mentor, ki odigra vlogo razrednika, odkriva in prepoznava ideje. Ko prepozna točko, iz katere se lahko kaj razvije, se poveže z zunanjimi strokovnjaki, ki vstopijo v igro in ti potem resnično omogočijo uspeh.» 

Mladi so v marsičem privilegirani, le izrabiti je treba priložnosti, ki so

»Normalno je, da se miselnost premika zelo počasi, takšna je človeška narava, ko se navadimo določenega miselnega delovanja, je to težko spremeniti. Prav zato vidim v mladih, ki so nepopisan list, veliko priložnost. Mladi so kritična masa, ki bo gotovo vnesla spremembe, razmišljala bolj podjetno, bo »producirala« in ustvarjala, kar se bo odražalo v celotni družbi. V tem trenutku imamo v naši slovenski družbi razmere dveh bregov, na eni strani je občutek pesimizma, da se nič ne da, in na drugi strani številne priložnosti, ki pa jih ne znamo prepoznati. Zato je pomembno, da se o uspešnih zgodbah govori. Če bomo z našim pogovorom razširili le to sporočilo, smo naredili dovolj.«