Pozivi za skupno evropsko rešitev migrantske krize
Slovenija
Več evropskih funkcionarjev se je zavzelo za skupno evropsko rešitev migrantske krize, prav tako za solidarnost z migranti. Nemška kanclerka Angela Merkel je članice Evropske unije pozvala, naj delijo odgovornost, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je poudaril, da mora Evropa pomagati tistim, ki potrebujejo zaščito.
Da mora Evropa ukrepati kot celota, je poudarila Merklova. "Če bo Evropa neuspešna pri vprašanju beguncev ter bo vez med Evropo in univerzalnimi državljanskimi pravicami prekinjena, to več ne bo Evropa, kot smo si jo zamislili," je opozorila. Timmermans je medtem zagotovil, da Evropa ne bo nikoli obrnila hrbta tistim, ki potrebujejo zaščito. Francoski premier Manuel Valls je prepričan, da mora Evropska unija predvsem ostro ukrepati proti tihotapcem ljudi in nezakonitim migrantom. Poudaril je, da se slednjih ne sme zamenjevati za tiste, ki imajo pravico do azila. Ocenil je tudi, da le malo članic povezave pomaga pri obvladovanju migrantskih tokov. "Preveč držav ne želi pomagati, kar je v nasprotju z evropskim duhom. Tega ne moremo sprejeti," je dejal.
A nekatere članice osemindvajseterice teh pozivov ne upoštevajo. Sistem kvot za razporeditev migrantov sta že zavrnili Češka in Slovaška, takšno stališče naj bi imeli tudi Poljska in Madžarska, tudi članici Višegrajske četverice. Njihovi premieri bodo o migrantih govorili na srečanju konec tedna. Slovaški Robert Fico je že povedal, da kvote ne rešujejo migrantskega vprašanja, ampak le krepijo organizirani kriminal. Na to se je odzvala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, meni, da bi moral Bruselj državam, ki ne podpirajo kvot, zmanjšati finančno pomoč.
Evropska komisija pa je pozvala Madžarsko, ki je ena najbolj obremenjenih članic Evropske unije zaradi migrantskih pritiskov, čeprav je za večino le tranzitna država, naj se drži evropske zakonodaje. Madžarska mora tako vse migrante, ki prestopijo njeno mejo, registrirati s prstnimi odtisi. Bruselj je obenem državi ponudil pomoč pri zaščiti meje s Srbijo tudi prek agencije Frontex.
Ker se Evropa spopada z vse hujšo migrantsko krizo, ji je z nasvetom na pomoč priskočila tudi Avstralija. Države stare celine je pozvala, naj se v večji meri vključijo v zračne napade koalicije držav pod vodstvom ZDA na Islamsko državo v Siriji in Iraku. S tem bi, tako avstralska zunanja ministrica Julie Bishop, prispevali tudi k reševanju krize z migranti.
Tudi v Sloveniji so se pojavili novi predlogi. Predsednik SDS Janez Janša meni, da mora dolgoročne strateške ukrepe sprejeti celotna mednarodna skupnost. Evropska unija namreč po njegovih besedah nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih migrantov. Problem, kot je zapisal v sporočilu za javnost, tako ni rešljiv v povezavi, lahko pa ta v veliki meri pomaga. Kot pozitivne ocenjuje kvote, ki jih je za posamezne države članice določila Evropska komisija. Kot je dodal, mora Evropska unija zdaj doseči sprejem zavezujoče resolucije Združenih narodov, s katero bodo ustvarjene varne cone za begunce na ozemlju Sirije in Iraka. Nato mora doseči tudi sprejem resolucije, s katero bi ustvarili celovito pravno podlago za obsežno in temeljito mednarodno vojaško akcijo proti Islamski državi.
