Migrantska kriza dosegla tudi Makedonijo, država razglasila izredne razmere
Svet | 20.08.2015, 15:52
Francija in Velika Britanija sta podpisali dogovor o okrepljenem sodelovanju pri reševanju migrantske krize v Calaisu. V tem mestu po nekaterih ocenah tabori približno 3.000 ljudi iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije, ki želijo priti na Otok, saj verjamejo, da jih tam čaka boljše življenje. Z valom migrantom se, kot je znano, sooča tudi Grčija, od koder skušajo številni prek Makedonije doseči Srbijo, zadnjo postajo pred Madžarsko in s tem schengenskim območjem brez nadzora na mejah. Z drastičnim porastom prosilcev za azil se spopada Nemčija. Letos jih pričakuje 800.000, pri čemer opozarja, da jih toliko na dolgi rok ne more sprejeti. V Italiji za približno 15.000 migrantov skrbijo tamkajšnje škofije in župnije, 20.000 jih je v zahodni sosedi Slovenije nastanjenih v ustanovah Karitas. Kardinal Angelo Bagnasco je k podpori pozval Združene narode.
Francija in Velika Britanija bosta v Calaisu med drugim postavili skupen center za nadzor in poveljstvo, njegova naloga bo boj proti tihotapcem ljudi. Med ostalimi ukrepi, ki jih predvideva danes podpisani dogovor, so še dodatne preiskave tovora ter okrepitev varnosti z dodatnimi ograjami in varnostnimi kamerami. Francija in Velika Britanija želita tudi spodbujati prostovoljne vrnitve v države izvora, pri čemer bosta sprožili temu namenjeno informacijsko kampanjo in program za pomoč pri vračanju.
Na alarmantne razmere je opozorila tudi Makedonija. Sosednje države poziva, naj pošljejo dodatne potniške vagone za prevoz migrantov, a se ni odzvala še nobena. Tisoči se namreč na južni meji z Grčijo želijo vkrcati na enega od redkih vlakov proti Srbiji in nato po možnosti potovati naprej v Evropsko unijo. V prizadevanjih, da bi dobili prostor na vlaku, med migranti vsakokrat, ko ta prispe, izbruhne kaos, prihaja tudi do pretepov. Skopje je razglasilo izredne razmere, za pomoč je vpoklicalo vojsko.
Večina migrantov upa, da bodo uspeli s prošnjo za azil v Nemčiji ali kateri od ostalih najbolj želenih evropskih destinacij. A v Nemčiji je notranji minister sporočil, da je 800.000 prosilcev za azil, kolikor jih država pričakuje letos, dolgoročno preveč. To po njegovih besedah še posebej velja v primerjavi s prispevki ostalih evropskih držav. Kot je pojasnil, Nemčija za zdaj sprejme 40 odstotkov vseh beguncev v Evropski uniji. Sam se zavzema za odprte meje, a če se ostale članice ne držijo pravil, je treba vzpostaviti drug sistem, ki bo deloval. Bruselj je pozval k ukrepanju, ob tem je znova kot nesprejemljivo in sramotno za Evropo označil veliko število iskalcev azila iz balkanskih držav.
Da mora na milijone ljudi bežati pred nasiljem in revščino, je sramota za vest vsega sveta, meni predsednik Italijanske škofovske konference, kardinal Bagnasco. Pred dnevi se je srečal s približno 50 begunci, ki jim zatočišče nudijo v semenišču genovske nadškofije. Ob tem se je obrnil na Združene narode - opozoril je, da imajo na voljo politično moč in finančna sredstva za soočenje z migrantsko krizo v Sredozemlju.
