Jože BartoljJože Bartolj
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik
Biseromašnik France Himmelreich (foto: Svobodna Slovenija)
Biseromašnik France Himmelreich

60 let duhovništva Franceta Himmelreicha

| 02.09.2015, 08:56 Matjaž Merljak

V petek 31. julija smo se zbrali v župniji »Nuestro Señor de los milagros«, kjer jubilant deluje že 45 let. Ravno na ta dan, pred šestdesetimi leti, je prejel mašniško posvečenje v kapeli Rožmanovega zavoda v Adrogueju.

Sveta maša se je pričela ob 19. uri. Preden je biseromašnik vstopil v lepo okrašeno cerkev, mu je dolgoletna župnijska tajnica, gospa Mari, izročila križ, ki mu ga je njegova mama poslala pred 60 leti, na dan mašniškega posvečenja. V cerkev je z njim vstopilo osem sobratov duhovnikov. Navzoč je bil tudi moronski škof. Na njegovo prošnjo je glavni mašnik bil sam jubilant, g. France. Slavje sta s kvalitetnim petjem povzdignila g. Luka Debevec in gdč. Ani Rode.

Po pridigi je sledilo počeščenje in poljubovanje križa, med katerim smo dobili za spomin podobice Marije Pomagaj. Na koncu sv. maše smo na ves glas zapeli najbolj priljubljeno pesem gospoda biseromašnika »Marija skoz’ življenje«.

Somaševacli pri biserni maši Franceta Himmelreicha
Somaševacli pri biserni maši Franceta Himmelreicha © Svobodna Slovenija

V nedeljo, 2. avgusta, pa smo se ponovno zbrali v fari »El Señor de los Milagros« v zahvalo za 60 let duhovništva g. Franceta Himmelreicha. Slovesnosti so se udeležili farani, člani slovenske skupnosti in predstavniki buenosaireške policije, pri kateri je g. Himmelreich deloval več let kot kurat. Maševal je slavljenec ob somaševaju župnika moronske stolnice msgr. Raula Trotza, prelata dušnega pastirstva v Argentini, msgr. dr. Jureta Rodeta, dušnega pastirja na Pristavi, g. Francija Cukjatija, g. Janeza Pintarja in msgr. Mirka Grbca. Med daritvijo je pel zbor iz San Martina, pod vodstvom prof. Lučke Kastelic. Ob vstopu bisernomašnika v cerkev so zapeli mogočno pesem »Bisernomašnik bod’ pozdravljen«. Pri darovanju je slavljenec povabil vernike, da so poljubili iz lesa izrezljan križ, ki ga je bil prejel od svoje matere iz Slovenije za novo mašo. Hkrati je vsak vernik dobil v spomin podobico brezjanske Marije Pomagaj.

Pridigal je msgr. Raul Trotz, ki je na kratko orisal življenje g. Himmelreicha. Bisernomašnik je pričel bogoslovni študij v Sloveniji, kjer ga ni mogel nadaljevati zaradi komunistične revolucije. Ob koncu vojne je bežal sprva v Vetrinj, nato v Peggetz in Spittal. Iz Spittala je bil dodeljen v Turin in nato v Genevo, od koder je leta 1949 odšel v Argentino. Tu je nadaljeval študij v slovenskem semenišču v San Luisu in bil posvečen v duhovnika. Za kratek čas je služil v raznih farah Buenos Airesa, nato pa bil dodeljen v moronsko stolnico. Kmalu je bil imenovan za policijskega kurata, odgovornost, ki jo je upravljal 34 let. Postal je tudi duhovni vodja moronskega oddelka JOC-a in bil eden izmed prvih duhovnikov t. i. »servicio sacerdotal de urgencia«, ki nudi duhovno pomoč ljudem v sili.

Rojaki pri biserni maši Franceta Himmelreicha
Rojaki pri biserni maši Franceta Himmelreicha © Svobodna Slovenija

Leta 1970 mu je moronski škof zaupal skrb za kapelo »El Señor de los Milagros«, ki jo je v petih letih marljivega dela prenovil in kjer še vedno deluje kot župnik. Cerkev ima tudi podobo brezjanske Marije Pomagaj ter relikvije blaženega Lojzeta Grozdeta, s katerim je bil biseromašnik sošolec. Življenje mladega slovenskega mučenca daje za zgled svojim vernikom kot vzor gorečega laika. Msgr. Trotz je pridigo zaključil s ponovno zahvalo in čestitkami biseromašniku, čigar duhovniško geslo - Preko križa do slave - je v teku življenja utelesil in znal posredovati drugim.

Po obhajilu so vsi verniki zapeli zahvalno pesem “Tebe Boga hvalimo”. Pred zaključkom sv. maše, se je dr. Jure Rode, v imenu slovenskega dušnega pastirstva, zahvalil g. Himmelreichu za opravljeno delo in požrtvovalnost. Zahvalil se je tudi g. Boštjan Modic kot predsednik Slovenskega Društva Pristava, kjer g. Himmelreich redno mašuje in velikodušno pomaga župniku g. Franciju Cukjatiju. Nato pa se je vsem prisotnim zahvalil tudi bisernomašnik, za lepo pripravljeno praznovanje.

Sv. maša se je zaključila z blagoslovom in mogočno Handelovo Alelujo, ki jo je zapel zbor iz San Martina.

Biserna maša Franceta Himmelreicha
Biserna maša Franceta Himmelreicha © Svobodna Slovenija

Sledila je pogostitev g. Franceta Himmelreicha na Pristavi, katere se je udeležil velik del Pristavčanov. Po kosilu so bisernomašniku hvaležno čestitali predsednik Slovenskega Društva Pristava g. Boštjan Modic. Veleposlanik prof. Avguštin Vivod se je zahvalil v imenu vseh, ki so sodelovali pri organizaciji slavja tako v petek kakor v nedeljo. Končno pa je preko videoposnetka iz Slovenije bisernomašniku čestital tudi prof. Lojze Peterle. Vsak od navzočih pa je dobil spominsko brošuro, ki jo je pripravil Marjan Vivod.

Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...