Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović

Slovenska vzorčna kmetija v Porabju nas povezuje

| 25.08.2015, 14:03 Matjaž Merljak

Na 15. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru z naslovom Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo, ki je bilo 2. julija 2015, je spregovorila tudi vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovacs.

Spoštovani predsednik komisije, spoštovane poslanke, spoštovane gospe in gospodje. Veseli me, da lahko vam predstavim projekte razvojne agencije, ki deluje zdaj že kar nekaj let kot neprofitna, javna organizacija na Madžarskem. Seveda naša naloga je, da skrbimo za projektiranje. Mi našo nalogo opravljamo s finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Seveda pa poskušamo pritegniti vse več denarja iz evropskih skladov ter državnih skladov za razvoj. Naši projekti so usmerjeni v različna področja. Seveda so usklajeni z razvojnim programom ter slovenskimi organizacijami in našimi občinami. Delujemo tudi za njih. Vodimo njihovo asistenco za njihove projekte. Vsekakor so pa to projekti, ki prispevajo k razvoju turizma. Tukaj gre za obogatitev turistične ponudbe seveda tudi razvoju kmetijstva, ki je pomembno za Porabje in to področje prispeva k ohranjanju kulturne krajine ter razvoju obrtništva in podjetništva. Tudi naši evropski projekti so bili usmerjeni v te panoge. Projekt Sosed sosedu je pritegnil v Porabje več 100 tisoč evrov. Bil je namenjen k ohranitvi kulturne dediščine. Poleg tega, da govorimo o kulturi ob enem govorimo tudi o ohranitvi kulturne dediščine, saj smo dejansko izoblikovali nove turistične destilacije, obogatili celotno turistično ponudbo Porabja. Naslednji evropski projekt, ki je tudi večjega denarja prinesejo v Porabje je bil usmerjen v trajnostni razvoj, in sicer šlo je za travniški sadovnjake. Dejansko projekti ogromno prinesejo v Porabje tudi, zaradi tega, ker smo že šli v predelavo sadja. Dejansko smo iz projekta izoblikovali eno predelovalnico, danes pa ta ponuja našim sadjarjem možnost, da naredijo svoje končne izdelke, s katerimi lahko gredo na trg ali pa jih uporabijo za lastno uporabo.

Zakaj gremo v to področje? Seveda, zaradi tega, ker Porabje je del nacionalnega parka. Vemo kaj pomeni to? V okviru nacionalnega parka so razvojne možnosti zelo omejene. Poleg tega pa smo, dejansko celotno območje je tudi pod varstvom Natura 2000. Če hočemo mi razvijati v našem okolju turizem je prvotno to, da kmetijske površine ponovno začnejo obdelati oziroma lastniki. Za to so potrebni dobri programi, s katerimi dejansko jih pridobimo za to delo. Tudi struktura kmetij v Porabju in delež aktivnih prebivalcev na podeželju je zahtevalo za razvoj kmetijstva v Porabju eno tako panogo, ki se opredeljuje in dela kot dopolnilna dejavnost. Takrat je nastala ideja vzorčne kmetije v Porabju.

Vzorčna kmetija kot ideja je nastala leta 2010, letos pišemo 2015. Projekt je končan. Celotni projekt je nam finančno podprla Republika Slovenija. Kmetija je nameščena oziroma izvedena na Gornjem Seniku, ki je največja občina v Porabju. Razvojna agencija skozi vzorčne kmetije kmetuje danes na 22-ih hektarjev. Imamo dvohektarski sadovnjak. Polovica tega je intenzivni, polovica pa travniški sadovnjak. Seveda kot kmetija se ukvarja tudi z živinorejo. Imamo krave dojilje, obdelujemo 18 hektarjev travnikov in pašnikov, poleg tega pa tudi njivskih površin. V kratkem 22. julija bo prišlo do slavnostne otvoritve turističnega objekta te vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Kmetija je usmerjena v stacionarni turizem in v potniški turizem. Imamo restavracijo, imamo v podstrešju izoblikovane apartmaje.

Kaj lahko mi ponudimo našim gostom? Eden lep počitek v eni neokrnjeni naravi v Porabju. Imamo eno izredno kulinariko, kar je, če je dejansko značilna za Porabje, saj je nekje mešanica madžarske in slovenske kulinarike. Imamo tudi dodatne programe sestavljene za naše bodoče obiskovalce, turiste. Smo bili izredno počaščeni, da smo 26. junija lahko gostili na naši vzorčni kmetiji predsednike treh držav – Republike Slovenije, Republike Madžarske in Republike Avstrije. Posebej pa smo imeli čast, da so z nami kot gostitelji sodelovali še minister za Slovence v zamejstvu in po svetu gospod Gorazd Žmavc in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospod mag. Dejan Židan tudi kot oziroma kot predstavniki ministrstev, ki so projekt sofinancirali in smo skupaj lahko gostili predsednike. Seveda kmetija bo od 22. julija naprej odprta. Kako bomo delali, kakšna bo naša ponudba? Prosim, da si sami preverite, da pridete do nas. Tako da, dobrodošli na naši kmetiji v Porabju na Gornjem Seniku.

Kar se tiče razvojne agencije. Nova finančna perspektiva je pred nami, mi sestavljamo že nove projekte za evropske razpise. Danes so tukaj tudi slovenske organizacije iz vseh zamejskih držav in iz drugih evropskih. Jaz bi tukaj mogoče povedala še to, da razvojna agencija je pripravljena sodelovati tudi v transnacionalnih projektih in v kolikor imate projekt, ki je usmerjen v področje turizma, gospodarstva, kmetijstva ali kulture in rabite partnerja na madžarski strani takrat mislite na nas. Mi obstajajo in bomo rade volje sodelovali z vami. Hvala lepa.

(iz magnetograma državnega zbora)

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...