Dr. Bučar Ručman: Evropske države v beguncih vidijo breme, ne pa stiske ljudi
Svet Andrej Šinko
Begunski krizi ni videti konca. V teh dneh več tisoč migrantov poskuša priti iz Grčije v Makedonijo, od tam pa v Srbijo in najprej v Evropsko unijo. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je ob tem danes obiskal Makedonijo, kjer si pred četrtkovo konferenco o Zahodnem Balkanu na Dunaju ustvarja sliko o begunski krizi. Ob obisku Skopja je dejal, da so države Zahodnega Balkana preplavljene, preobremenjene in prepuščene same sebi.
Makedonija in Srbija sta kar nekaj časa vztrajali z zaprtimi mejami, a sta na koncu zaradi prevelikega pritiska meje odprli. Samo v noči na nedeljo pa se je iz Makedonije v Srbijo prebilo 7000 migrantov, v noči na ponedeljek pa še dodatnih 2000. Še dodatnih nekaj tisoč migrantov pa je pričakovati v prihodnjih dneh. Profesor na fakulteti za varnostne vede dr. Aleš Bučar Ručman meni, da lahko predvidevamo, da sta državi meje odprli, ker nobena ni ciljna destinacija in ker so razmere postale nevzdržne.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je od Makedonije in Grčije zahteval, naj zagotovita več kapacitet za obvladovanje kriznih razmer na skupni meji. Minister Kurz pa poudarja, da problema z begunci ne more rešiti nobena država sama. Prav tako po njegovih besedah ne gre zgolj za razbremenitev držav, kot sta Grčija in Italija, temveč tudi držav, ki že gostijo neproporcionalno visok delež prosilcev azila, kot so Avstrija, Nemčija, Švedska in Madžarska. Avstrijski zunanji minister zato poudarja pomen skupnega ukrepanja. Dr. Bučar Ručman pa ob tem dodaja, da to ni možno, saj Evropske države v tem vidijo breme, ne pa stisko ljudi, ki bi jim bilo potrebno pomagati.
Kurz je predstavil tudi načrt za rešitev migrantske krize, ki med drugim predvideva preselitev migrantov v državo izvora in centre za begunce blizu držav izvora in na zunanjih mejah Evropske unije.
Predstavniki humanitarnih organizacij na jugu Srbije sicer opozarjajo, da jim zmanjkuje hrane in vode, ki je imajo dovolj še za en dan, zato pozivajo k pomoči. V Beogradu pa naj bi odprli informacijsko točko, v kateri bodo migranti lahko dobili vse najnujnejše informacije.
Kdaj bi begunci lahko dosegli Slovenijo?
Slovenija bi lahko bila že v tednu dni soočena s prvim valom beguncev, ki prek Makedonije in Srbije potujejo v Evropsko unijo, domneva obramboslovec dr. Klemen Grošelj. Po njegovi oceni, bi se lahko soočili s precej višjim številom beguncev, kot je trenutna ocena vlade v Ljubljani, ki znaša približno 1000 ljudi, bo pa Slovenija za večino tranzitna država. Grošelj poudarja, da bo Slovenija, kot prva članica schengenskega prostora morala na meji vzpostaviti konkretne mehanizme, predvsem z vidika nastanitvenih kapacitet. Ob tem omenja posebne begunske centre.
